| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 59
First pagePrevious page123456Next pageLast page
1.
Meje dopustnega nadzora delavca z in pri uporabi sredstev informacijsko komunikacijske tehnologije na delovnem mestu: izbrani vidiki
Aljoša Polajžar, 2020, master's thesis

Abstract: Razvoj informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) je prinesel nove možnosti nadzora nad delavcem. Delodajalec ima kot organizator delovnega procesa in lastnik delovnih sredstev interes, da se njegova sredstva IKT uporabljajo v službene namene. Ker obstaja možnost, da delavec uporablja službeni računalnik, internet, e-pošto ipd. v zasebne namene, je v interesu delodajalca, da spremlja delavčevo uporabo teh sredstev. Pri tem je problematično iskanje pravnih meja dopustnega nadzora. Primeri in pogoji v katerih se tovrstni nadzor lahko uvede niso konkretneje zakonsko urejeni. Meje dopustnega nadzora začrtuje tehtanje neposredno učinkujočih temeljnih pravic delavca in legitimnih interesov delodajalca s pomočjo metode praktične konkordance. Nadzor predstavlja poseg v (komunikacijsko, informacijsko) zasebnost in varstvo osebnih podatkov delavca. Predmetne temeljne pravice so varovane v okviru različnih sistemov varstva temeljnih pravic (URS, Listine EU, EKČP). V okviru prava EU meje dopustnega nadzora začrtuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), ki jo je treba razlagati v luči Listine EU. Tudi iz smernic Delovne skupine 29 izhaja, da se nadzor lahko izvaja le ob upoštevanju temeljnih načel GDPR, in sicer transparentnosti, sorazmernosti in zakonitosti obdelave. Zaradi delavčevega položaja kot šibkejše stranke v delovnem razmerju pa njegova privolitev praviloma ne bo mogla služiti kot podlaga za izvajanje nadzora. Iz sodne prakse ESČP izhaja, da je za določanje meja dopustnega nadzora bistvena presoja, ali je delavec pri uporabi sredstev IKT lahko utemeljeno pričakoval zasebnost in ali je imel delodajalec zadostno utemeljene interese za izvajanje nadzora. Tudi iz analize slovenske sodne prakse in smernic Informacijskega pooblaščenca izhaja, da je nadzor dopusten le v izjemnih primerih, v katerih delavec ni mogel utemeljeno pričakovati zasebnosti in ko prevladajo interesi delodajalca. Nadzor naj se izvaja le kot ultima ratio. V zvezi s sprejemom specialnih zakonskih pravil GDPR izrecno navaja možnost, da se nadzor na delovnem mestu uredi s specialnimi zakonskimi pravili ali z dvostranskimi avtonomnimi pravili. Ugotavljamo, da bi se v okviru slovenskega pravnega sistema pogoji, razlogi oz. meje dopustnega nadzora nad delavcem z in pri uporabi sredstev IKT lahko uredile predvsem s kolektivnimi pogodbami (na različnih ravneh). S splošnimi akti pa bi bilo primerno, da bi delodajalci določili podrobnejša organizacijska pravila, s katerimi se konkretizirajo obveznosti delavcev in določijo meje dopustne uporabe službene IKT opreme v zasebne namene. Nadalje, ugotavljamo, da bi bilo meje dopustnega nadzora primerno urediti tudi z zakonskimi pravili. V določeni meri bi se lahko zgledovali po finski in nemški ureditvi. Pri tem se zavzemamo za sprejem ureditve skladne z URS in pravom EU, ki ne bi bila nujno podrobna. Korak v pravo smer bi bila že uvedba ustreznih »postopkovnih« varovalk (npr. obveznega sodelovanja delavskih predstavnikov), s katerimi bi preprečili, da bi do neutemeljenega izvajanja nadzora oz. posega v pravico do zasebnosti delavca sploh prišlo.
Keywords: Delovno razmerje, temeljne pravice, nadzor na delovnem mestu, informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT), zasebnost delavca, varstvo osebnih podatkov, Informacijski pooblaščenec, komunikacijska zasebnost, Uredba 2016/679 (GDPR), Barbulescu proti Romuniji.
Published: 15.07.2020; Views: 462; Downloads: 221
.pdf Full text (1,30 MB)

2.
Kolektivna delovna razmerja v dobi prekarnih oblik dela in digitalizacije
Špela Klančnik, 2019, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavana kolektivna delovna razmerja v dobi sodobne tehnologije in digitalizacije, kjer obseg prekarnega dela narašča. Eden od vzrokov za to je v večji fleksibilnosti trga dela, ki naj bi prispevala k večjim dobičkom in konkurenčnosti na globalnem trgu. Po drugi strani pa na to vpliva digitalizacija, ki spreminja organizacijo, oblike in način samega dela. V zvezi z varstvom pravnega položaja delavcev je pomemben sistem kolektivnih pogajanj, pravica delavcev do sindikalnega združevanja, pravica do stavke ter sodelovanja pri upravljanju. Vse te pravice so povezane s pojmom delavca in delovnega razmerja. Gre predvsem za nacionalni pojem, kar pomeni, da nacionalna zakonodaja in mednarodni akti veljajo za osebe, ki jih nacionalno pravo opredeljuje kot delavce. Pojem delavca je skozi sodno prakso razvilo tudi Sodišče EU, a le v povezavi z uporabo prava EU. V magistrskem delu so obravnavani pravni akti, ki zavezujejo Slovenijo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni prava EU. Predstavljena je nacionalna zakonodaja na tem področju. Opredelila sem sistem kolektivnih pogajanj in definirala pravno naravo kolektivnih pogodb. Prav tako sem opredelila značilnosti stavke in sodelovanja delavcev pri upravljanju. V naslednjem poglavju sem predstavila nekatere oblike prekarnih oblik dela, ki se pojavljajo pri nas in v tujini, predvsem samozaposlene in prikrita delovna razmerja, Zero-hour Contract, delo na zahtevo preko spletnih platform, množično delo. Prav tako sem pregledala predlog Direktive EU o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, saj v nekaterih primerih razširja pojem delavca in izboljšuje njihove delovne pogoje, še posebno delavcem v nestandardnih oblikah zaposlitve. Bistveno vprašanje, ki je obravnavano v nalogi je, ali in na kakšen način, se lahko posamezniki, ki nimajo statusa delavca in delo opravljajo v nestandardnih prekarnih oblikah dela, vključijo v sindikate, ali zanje veljajo kolektivne pogodbe, ali imajo pravico do stavke in sodelovanja pri upravljanju.
Keywords: prekarno delo, nestandardne oblike dela, delavec, delovno razmerje, kolektivne pogodbe, avtonomija kolektivnega pogajanja, stavka, sindikati, sodelovanje delavcev pri upravljanju
Published: 20.12.2019; Views: 403; Downloads: 66
.pdf Full text (1,15 MB)

3.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Keywords: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Published: 21.12.2018; Views: 2356; Downloads: 342
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Obračun različnih vrst prejemkov s praktičnimi primeri
Kristina Klemenčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je naš dom, omogoča nam, da v njej živimo in preživimo. Življenje pa seveda ni brezplačno, potrebno je plačevati razne davke in prispevke. Ljudje se zato zaposlimo in prejemamo plačo, da lahko preživimo. Za delavca ima plača bistveni pomen, saj predstavlja osnovni vir dohodka, s katerim ta lahko preživi svojo družino. Nasprotno pa za delodajalca pomeni plača strošek, njegov interes je zato čim nižja plača. Delavci so od plače primorani plačati akontacijo dohodnine ter socialne prispevke. Vendar pa plača ni naš edini prejemek, poleg plače lahko prejemamo nadomestila plače ter dodatke k plači, avtorski honorar, bonitete, štipendijo ipd. Vse te prejemke uvrščamo pod osebne prejemke, katere bomo tudi predstavili v naši diplomski nalogi. Delo diplomske naloge je torej namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z osebnimi prejemki iz delovnega razmerja, osebnimi prejemki na pogodbeni podlagi ter z drugimi osebnimi prejemki. Osebne prejemke smo opisali s pravnega in davčnega vidika. Diplomska naloga vsebuje razne primere obračunov osebnih prejemkov z veljavnimi prispevki za socialno delo ter dohodninsko lestvico.
Keywords: osebni prejemek, delovno razmerje, plača, dohodnina, prispevki, avtorski honorar, bonitete, študentsko delo
Published: 30.11.2018; Views: 646; Downloads: 230
.pdf Full text (1,75 MB)

5.
Primerjava delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem
Danijela Šerbinek, 2018, master's thesis

Abstract: Delovne razmere so pomemben dejavnik oziroma pokazatelj stanja, ki vlada v posamezni organizaciji. Skrb za dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in nadrejenimi bi morala biti za vsako vodstvo primarnega pomena. Brez prisotnosti človeških virov oziroma kadrovske funkcije nobena organizacija ne more delovati, zato se nanjo v procesu poslovanja nikakor ne sme pozabiti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo v sklopu proučevanja delovnih razmer podrobneje raziskali osnovne delovne pogoje, delovno razmerje in delovni čas. V empiričnem delu smo naredili raziskavo oziroma primerjavo delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da je treba prioritetno pristopiti k ozaveščanju ljudi o prednostih skrajšanega delovnega časa, saj prinašajo veliko pozitivnih učinkov tako na zaposlene kot na delodajalce. Raziskava je pokazala, da med anketiranimi zaposlenimi obstaja velik interes po postopnem upokojevanju, zato je tudi to področje ena izmed prioritetnih nalog vsakega delodajalca, če želi v prihodnje konkurirati na trgu. Magistrsko delo je namenjeno vsem delodajalcem oziroma posameznikom, ki delujejo na področju managementa človeških virov, kot tudi vsem zaposlenim, ki so željni novih spoznanj.
Keywords: osnovni delovni pogoji, delovno razmerje, delovni čas, javno podjetje, zasebno podjetje
Published: 19.10.2018; Views: 360; Downloads: 63
.pdf Full text (1,41 MB)

6.
Pravni položaj delavcev v transportni dejavnosti
Petra Zupančič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Proces globalizacije je v koraku s spremembami v družbi, politiki in ekonomiji vodil do velikih napredkov na področju povezovanja gospodarskih središč v svetu, zaradi česar se je povečala potreba po cenovno dostopnem prevoza blaga, ki je postal ključna sestavina gospodarskega razvoja na nacionalni in globalni ravni. Cestno transportni sektor ureja veliko uredb in direktiv, katerih cilj je poenotenje delovnopravne ureditve položaja delavcev v transportni dejavnosti in pravice, ki pripadajo mobilnim delavcem na podlagi sklenjenih delovnih razmerij. Delo voznikov transportnih vozil zaradi mobilne narave dela predstavlja posebno področje v delovnem pravu in delovnopravnih razmerjih. V diplomskem delu se osredotočam na posebnosti, ki jih poleg Zakona o delovnih razmerjih na področju mobilnih delavcev prinašajo določbe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih in skozi aktualno sodno prakso analiziram kršitve delovnopravne zakonodaje. Ob tem pa izpostavljam tudi pereč problem socialnega dumpinga v transportnem sektorju, ki vpliva na splošen upad socialne varnosti voznikov tovornih vozil.
Keywords: transport, cestni transport, mobilni delavec, socialni dumping, letter-box podjetja, tahograf, delovno razmerje
Published: 21.09.2018; Views: 583; Downloads: 89
.pdf Full text (900,56 KB)

7.
Prikrita delovna razmerja
Darja Senčur Peček, 2015, original scientific article

Abstract: Delovno pravo varuje delavce - osebe, ki delo opravljajo v odvisnem razmerju, tako da jim zagotavlja minimalne pravice in delovne pogoje. Njegova uporaba ni odvisna od volje pogodbenih strank, še posebej naročnika dela, ampak je prisilna. Če so v razmerju podani elementi delovnega razmerja, se oseba šteje za delavca, ki se mu priznava delovno-pravno varstvo. Da bi se varstvo zagotavljalo vsem, ki so ga potrebni, je zelo pomembna ustrezna opredelitev delovnega razmerja in pokazateljev ter kriterijev, po katerih se prepozna v praksi. Treba je ločiti med delavci in samozaposlenimi, v okviru samozaposlenih pa prepoznati ekonomsko odvisne osebe. Zelo razširjen pojav so t. i. prikrita delovna razmerja, ko se delovno razmerje navzven prikazuje kot drugo pogodbeno razmerje, v zadnjem času pogosto kot razmerje med naročnikom in (navideznim) samozaposlenim. Tovrstne prakse, ki so se tudi v Sloveniji zelo razmahnile, je treba zaustaviti, pri tem pa je ključna vloga države, ki mora poleg ustrezne zakonske razmejitve med delavci in samozaposlenimi poskrbeti tudi za učinkovit nadzor in sankcioniranje zlorab.
Keywords: delovno razmerje, delavec, samozaposleni, navidezno samozaposleni, prikrito delovno razmerje, ekonomsko odvisna oseba
Published: 02.08.2018; Views: 454; Downloads: 42
.pdf Full text (454,73 KB)
This document has many files! More...

8.
Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerzi
Elizabeta Zirnstein, 2012, original scientific article

Abstract: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Keywords: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Published: 01.08.2018; Views: 343; Downloads: 32
.pdf Full text (216,34 KB)

9.
IX. posvet Pravo in ekonomija: Avtorska dela na univerzi
2017, proceedings of peer-reviewed scientific conference contributions (domestic conferences)

Abstract: Zaposleni in študenti na univerzah se srečujejo s številnimi težavami, povezanimi z avtorskimi deli, ki nastanejo tekom pedagoškega, raziskovalnega in izobraževalnega procesa. Zbornik združuje različne prispevke, ki so povezani s to tematiko: od poskusa opredelitve avtorskih del zaposlenih, ki nastanejo v delovnem razmerju; analize dopustnega reproduciranja v okviru vsebinskih omejitev avtorskih pravic; digitalizacije avtorskih del in njihovega posredovanja za namene izobraževanja; opredelitve akademskega plagiata; analize predloga direktive o avtorski pravici na digitalnem trgu, ki ima vpliv tudi na razmerja na univerzi; do analize kakovosti znanstvenih revij, v katerih zaposleni na univerzi objavljajo svoja znanstvena dela, in s tem povezanim odprtim dostopom do vsebine teh revij; ter možnosti napovedovanja uspešnosti študentov s poudarkom na avtorskopravnem varstvu zbirke podatkov ter varstvu osebnih podatkov študentov. Temeljna ugotovitev je, da težavam, s katerimi se univerza, njeni zaposleni in študenti soočajo v povezavi z različnimi avtorskopravnimi vprašanji, botrujejo nejasna pravna pravila in njihova nezadostna prilagojenost sodobni tehnologiji. Posledično bi bilo treba postaviti jasnejša pravila glede opredelitve avtorskih del, ki sodijo med dela, ki jih zaposleni na univerzi, ustvarijo v delovnem razmerju, po drugi strani pa vsebinske omejitve avtorskih pravic spremeniti tako, da bodo za namene izobraževanja prilagojene sodobnejšim tehnikam poučevanja.
Keywords: avtorska pravica, univerza, delovno razmerje, akademski plagiat, reproduciranje, prosta uporaba, odprt dostop, digitalni trg
Published: 08.12.2017; Views: 1036; Downloads: 69
.pdf Full text (3,09 MB)
This document has many files! More...

10.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Keywords: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Published: 03.11.2017; Views: 766; Downloads: 98
.pdf Full text (1,28 MB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica