| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


51 - 57 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
51.
Pojem delavca v pravu Evropske unije
Sandra Gobec, 2017, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavan pojem delavca v pravu EU. Ta pojem služi določitvi personalne veljavnosti delovnega prava EU. Ko je osebi priznan status delavca, je upravičena do posebnega varstva. V pravu EU ni enotne opredelitve tega pojma, temveč se spreminja glede na področje uporabe. Pojem delavca v smislu člena 45 PDEU je avtonomen pojem prava EU. Za delavca se šteje oseba, ki določeno obdobje za plačilo opravlja storitve v korist in po navodilih druge osebe. Enaka široka opredelitev se uporablja na področju enakega plačila in na nekaterih drugih področjih, na katerih direktive pojma delavca izrecno ne definirajo (varstvo materinstva in starševstva, kolektivni odpusti, organizacija delovnega časa), v primeru Direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela pa četudi se na podlagi besedila direktive zdi, da je opredelitev pojma delavca rezervirana za nacionalne pravne sisteme. Na večini drugih področij Sodišče Evropske unije definiranje pojma delavca v smislu direktiv prepušča državam članicam in ga ne šteje za avtonomen pojem prava EU. Kljub temu pa polni učinek direktiv in splošnih načel prava EU postavljata omejitve diskreciji, ki jo imajo države članice.
Ključne besede: delavec, samozaposleni, delovno razmerje, delovnopravno varstvo, delovno pravo EU, prosto gibanje delavcev, načelo enake obravnave, Sodišče Evropske unije
Objavljeno: 03.11.2017; Ogledov: 395; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

52.
Verbalno nasilje nad medicinskimi sestrami in njihova pravna zaščita
Ksenija Zbičajnik, 2017, magistrsko delo

Opis: Težave v slovenskem zdravstvenem sistemu so privedle do nestrpnosti pacientov in svojcev oziroma skrbnikov, zato se velikokrat dogaja, da so medicinske sestre z njihove strani izpostavljene verbalnemu nasilju. Medicinsko sestro pred kršitvami in verbalnim napadom varuje slovenska zakonodaja, ki pa jo medicinske sestre v večini slabo poznajo. Zanje je pomembno, da znajo ohranjati svojo avtonomijo tako pred sodelavci, nadrejenimi, pacienti in njihovimi svojci.
Ključne besede: medicinska sestra, verbalno nasilje, delovno mesto, zakonodaja, pravo.
Objavljeno: 28.11.2017; Ogledov: 386; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

53.
Pravni vidiki sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas
Mateja Dubravčić, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Predstavljena je problematika zaposlovanja na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je dokaj pogost način, čeprav naj bi bil uporabljen le izjemoma. Prikazano je, kako je to področje zakonsko urejeno. Podanih je nekaj teoretskih osnov delovnega prava, opredeljeni so njegovi viri, podrobneje so opisane značilnosti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas in pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Analiza številnih primerov sodne prakse, nanašajočih se na zaposlovanje in delo za določen čas, razkriva, da sodišča nekatera še tako jasna zakonska določila tolmačijo drugače, kot je bilo predvideno, kar omogoča delodajalcem številne zlorabe, delavce pa pogosto postavi v neenakopraven položaj. Na podlagi analize odgovorov iz anketnega vprašalnika, namenjenega delavcem, zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ugotavljamo, da se delavci večinoma zavedajo kršitev zakonodaje, a raje ne ukrepajo, saj se bojijo za svoje službe. Zato je predlaganih nekaj konkretnih možnosti izboljšav delovnopravne zakonodaje, ki bi še bolj zaščitile delavce, delodajalcem pa še bolj omejile možnosti za morebitne zlorabe in nadaljnje kršitve.
Ključne besede: delovno pravo, pogodba o zaposlitvi (za določen in nedoločen čas), zakon o delovnih razmerjih, delavec, delodajalec
Objavljeno: 01.03.2018; Ogledov: 334; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (899,54 KB)

54.
Cena dela v Republiki Sloveniji
Etelka Korpič-Horvat, Darja Senčur Peček, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku so obravnavane posamezne legalne oblike dela: pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, avtorska pogodba in študentsko delo. Predstavljena je pravna ureditev posameznih vrst pogodb, v nadaljevanju pa so prikazana izplačila po navedenih pogodbah ter obremenitve z dajatvami (davki in prispevki). Na podlagi izplačil in obremenitev z dajatvami je izračunan izdatek delodajalca za plačo po pogodbi o zaposlitvi in plačil za delo po drugih pogodbah ter napotnici za študenta, prav tako pa je izračunan prejemek delavca za plačo, za plačilo izvajalca del oziroma avtorja ter plačilo za delo študenta. Prispevek odgovarja na vprašanje, kakšna je cena dela po posamezni pravni podlagi, pri tem pa opozarja na dejstvo, da je poleg denarnega treba upoštevati tudi druge vidike.
Ključne besede: cena dela, delovno pravo, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 85; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (115,82 KB)

55.
Pravni vidiki upravljanja z avtorskimi pravicami na univerzi
Elizabeta Zirnstein, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Prispevek obravnava vprašanje upravljanja z avtorskimi pravicami na delih, ki jih ustvarijo visokošolski učitelji in raziskovalci, zaposleni na univerzah. Po zakonu je imetnik materialnih avtorskih pravic na teh delih delodajalec, v praksi pa je temu ravno nasprotno. Trenutno nobena od slovenskih univerz imetništva teh pravic ne uveljavlja, pač pa založniške in druge pogodbe sklepajo kar avtorji v svojem imenu in za svoj račun ter samostojno prenašajo avtorske pravice na teh delih. Prispevek najprej obravnava problematiko pravne ureditve avtorskih del v delovnem razmerju na splošno (ne samo za avtorska dela na univerzi) in pri tem izpostavlja vprašanja, kot so: cessio legis za deset let od dokončanja dela, vprašanje teritorialnosti prenosa, možnosti nadaljnjega prenosa takih avtorskih del in vprašanje primernega nadomestila ob morebitni ponovni zahtevi za izključni prenos. V luči obravnave avtorskih del na univerzi pa je ključno vprašanje, kaj sodi v delovno obveznost visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Avtorica izpostavlja, da odgovor na to vprašanje ni enoznačen in je odvisen od razlage vrste raznih pravnih aktov in presoje okoliščin vsakega konkretnega primera. Morebitne spremembe trenutne ureditve bodo morale biti takšne, da bodo iskale kompromis med zagotavljanjem večje pravne varnosti, v smislu bolj jasne in natančne ureditve na eni strani in akademsko svobodo ter ustreznimi spodbudami za ustvarjanje na drugi strani.
Ključne besede: univerze, profesorji, avtorske pravice, upravljanje, avtorsko pravo, avtorska dela na univerzi, avtorske pravice, delovno razmerje, visokošolski učitelji in raziskovalci, upravljanje avtorskih pravic, delovna obveznost učiteljev, Zakon o avtorski in sorodnih pravicah
Objavljeno: 01.08.2018; Ogledov: 99; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (216,34 KB)

56.
Izziv Uberja za delovno pravna razmerja v Evropski uniji
Urška Temlin, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava digitalno platformo Uber, ki deluje kot posrednik med vozniki ter med uporabniki, ki potrebujejo prevoz. Predstavlja nove zaposlitvene možnosti osebam, ki bi rade zaslužile vir dohodka kot opravljanje izključno te storitve ali pa kot dodatni vir finančnih sredstev. Aplikacija Uber predstavlja za uporabnike cenovno ugodnejšo obliko prevoza od tradicionalnih avto-taksi prevozov, prav tako so vozila Uberjevih voznikov bolj dostopna in številčnejša, kar uporabniki vidijo kot prednost. V diplomskem delu je izpostavljena tudi socialna varnost Uberjevih voznikov. Ti opravljajo storitve prevoza ob kateremkoli času, na kateremkoli kraju. Plačila za opravljeno delo ne dobijo neposredno. Od zneska posamezne vožnje si Uber odtegne provizijo, preostali znesek vozniku nakaže na bančni račun. Vozniki pa tvegajo tudi možnost izključitve iz aplikacije zaradi nezadostne ocene vožnje (kot tudi ocene voznikov samih), ki jo podajo uporabniki preko aplikacije ob zaključeni vožnji, in sicer anonimno. V mnogih državah Evrope je bila večina storitev, ki jih ponuja Uber, prepovedana. Uber je kot odgovor na to vložil pritožbo na Evropsko komisijo, kjer se sklicuje na svobodo ustanavljanja ter svobodo opravljanja storitev. Diplomsko delo izpostavlja predvsem problematiko kvalificiranja Uberjevih voznikov. Sodišča po Evropi in ZDA se nenehno soočajo z vprašanjem, ali opredeliti voznike partnerje kot neodvisne izvajalce ali pa kot delavce, in to predstavlja trenutno najbolj pereče pravno vprašanje glede aplikacije Uber. Odgovor na to vprašanje je nedavno podalo Sodišče EU, ki je podjetje Uber opredelilo kot prevozno storitev. Posledica te odločitve je, da se bo Uber moral ravnati po pravilih, ki veljajo za tradicionalne avto-taksi službe, Uberjevi vozniki pa bodo deležni ugodnosti, ki pripadajo osebam iz rednega delovnega razmerja.
Ključne besede: Uber, digitalna ekonomija, digitalizacija, delovno pravo, razmejitev med delavci in samozaposlenimi, socialna varnost.
Objavljeno: 18.12.2018; Ogledov: 2051; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (607,21 KB)

57.
Oblikovanje tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih
Nastja Leskovar, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana tema oblikovanje tožbenih zahtevkov v delovnopravnem področju. Sistematično je zajeta delovnopravna zakonodaja, predvsem uporaba Zakona o delovnih razmerjih ob subsidiarni uporabi Zakona o delovnih in socialnih sodiščih ter Zakona o pravdnem postopku. Vsebina magistrske naloge v celoti opredeljuje individualne delovne spore ter kolektivno tožbo. Predvsem se nanaša na oblikovanje tožbenih zahtevkov, ki so tako v praksi kot v teoriji jedro same tožbe ter opredeljuje različne možnosti delavca v predsodnem in sodnem postopku. S pomočjo sodne prakse različno stopenjskih sodišč, nacionalne zakonodaje ter raznih strokovnih člankov in knjig se spoznamo s primerno oblikovanimi tožbenimi zahtevki postavljenimi s strani pooblaščenca tožnika in navsezadnje z samim delovanjem slovenskega sodstva. S predmetnim magistrskim delom je prikazano celovito varstvo tožnika, ki zajema krajšo predstavitev dejanskega stanja, ki se nadaljuje z predstavijo različnih možnosti, ki jih ima delavec v predsodnem postopku ter zaključi z vložitvijo tožbe na pristojno delovno sodišče. Nadaljnje je kot novost predstavljen tudi Zakon o kolektivnih tožbah, za katerega lahko predvidevam, da bo na delovnopravno področje vpeljal veliko sprememb in novitet, vendar sodna praksa na to temo še ne obstaja. V magistrskem delu sem preučila zakonsko ureditev oblikovanja tožbenih zahtevkov v individualnih delovnih sporih ter med souporabo sodne prakse izpostavila najpomembnejša zakonska določila in ustrezno uporabo zakonskih predpisov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno sodišče, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, terjatev, tožba, tožbeni zahtevek, dokazno breme
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 1247; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici