| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
UPORABA SPLOŠNIH PRAVIL CIVILNEGA PRAVA PRI SKLENITVI POGODBE O ZAPOSLITVI
Nataša Poredoš Tropenauer, 2010, magistrsko delo

Opis: Zgodovinsko gledano, je bilo delovno pravo del civilnega prava. Uveljavljeno je bilo stališče, da delovno razmerje nastane s službeno pogodbo, s katero se je ena stranka za plačilo, zavezala drugi stranki nekaj dati, storiti, dopustiti. Z razvojem kapitalizma pa je postala pomembna tudi delavčeva osebnost, prav tako se je v delovno razmerje začela vmešavati država. Delovno pravo je postalo del javnega in ne več samo zasebnega prava. Delovno razmerje med delavcem in delodajalcem nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, ki jo podrobno ureja Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR), ki v 11. členu, med drugim določa, da se pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi smiselno uporabljajo pravila civilnega prava. Zaradi svoje narave in namena, je ugotoviti, da sta stranki pogodbe o zaposlitvi precej bolj omejeni, kot pa stranki pogodbe civilnega prava, kjer velja avtonomija volje in stranki lahko medsebojno razmerje uredita drugače kot pa določa zakon, omejeni sta samo z ustavo, prisilnimi predpisi in moralnimi načeli, ter seveda temeljnimi načeli obligacijskega prava. Načelo dispozitivnosti je pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi omejeno z načelom omejitve avtonomije delavca in delodajalca, prisilnimi predpisi in nenazadnje s temeljnimi načeli civilnega prava. Stranki pogodbe o zaposlitvi nista v enakopravnem položaju, kot to načeloma velja za stranki civilnega prava. Seveda pa stranki pogodbe o zaposlitvi lahko svoje pravice in obveznosti uredita drugače kot določa zakonodaja, upoštevaje pravilo »v korist delavca«. Razlog za omejitev avtonomije je varstvo šibkejše stranke, saj bi brez te javnopravne omejitve obstajala neenakost strank pogodbenega razmerja. Do veljave bi prišla volja pogodbeno močnejše stranke, s čimer bi se s sklenjeno pogodbo o zaposlitvi uzakonilo izkoriščanje in podvrženost pogojem, ki bi jih postavil delodajalec. Večja in pomembnejša je vloga države, ki nujno vpliva na pogodbeno svobodo, kot pa na področju civilnega prava. Uporabnost obligacijskih pravil pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi je omejena, ker je potrebno upoštevati samo naravo delovnega razmerja, vendar pa se kljub temu v določenih primerih uporabljajo pravila obligacijskega prava. Tako se zlasti upoštevajo obligacijska določila o sposobnosti strank skleniti pogodbo o zaposlitvi, pri predpostavkah za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ponudbi za sklenitev pogodbe, pri pogajanjih, pri sprejemu ponudbe, pri času in kraju sklenitve pogodbe, glede pogojev in rokov, itd. V kolikor pa pride pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi do določenih nepravilnosti bodisi glede oblike, napake volje, bodisi če pogodba o zaposlitvi nasprotuje načelom morale, ustavi in prisilnim predpisom, je pogodba o zaposlitvi neveljavna. Ob tem pa je vedno treba imeti v vidu, kaj je bil odločilen nagib za sklenitev pogodbe o zaposlitvi, saj gre pri sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za svoboden dogovor delavca in delodajalca, ki pa mora izražati njuno pravo voljo skleniti pogodbo o zaposlitvi in se tako pri razlagi pogodbe o zaposlitvi pogosto uporabi milejša sankcija kot je izpodbojnost ali celo ničnost pogodbe o zaposlitvi. Našteti instituti so povezani s civilnim pravom, kar kaže na to, da kljub temu, da je delovno pravo šlo v razvoju svojo pot, ni čisto izgubilo povezave s civilnim pravom, zato je pomembno, da je v ZDR vnesena določba 11. člena, ki omogoča povezavo med delovnim in civilnim pravom. Praktično povezavo med delovnim in civilnim pravo, glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi, pa kreirajo sodišča. Pri odločanju in oblikovanju sodne prakse se morajo upoštevati strokovni in zlasti življenjski dejavniki, saj sodišča s svojimi odločitvami razvijajo in kreirajo pravo in ga v posameznih primerih tudi konkretizirajo. Pri uporabi sodne prakse sem opazila, da je namen delovnih in socialnih sodišč predvsem čim hitrejša rešitev posameznega spora in upoštevanje, da je delavec šibkejša pogodbena stranka, kateri naj se omogoči sodno varstvo in uživanje delovno pravne zaščite.
Ključne besede: Civilno pravo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi, stranke pogodbe, sposobnost strank, napake volje, zmota, prevara, zvijača, ničnost, izpodbojnost, delna ničnost, konverzija, konvalidacija, čas, kraj, ponudba, sprejem ponudbe, pogajanja, predpogodba, pogoj, rok, obličnost, predmet, subsidiarnost, smiselnost, avtonomija.
Objavljeno: 24.03.2011; Ogledov: 6060; Prenosov: 915
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

22.
23.
PRAVICE NOSEČNICE IN NEROJENEGA OTROKA
Vanja Čeligoj, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene pravice nosečnice in nerojenega otroka na področju civilnega, delovnega, dednega, kazenskega, humanitarnega in medicinskega prava. Najprej je predstavljena družina na splošno, razlike v družini nekoč in danes ter materinstvo v postmoderni družbi. S področja civilnega prava je obravnavan položaj človeka pred rojstvom, pravna domneva očetovstva ter pripoznanje očetovstva ter zastopanje zarodka. Sledijo delovnopravni vidiki, kjer je predstavljen položaj nosečnice v fazi zaposlovanja in kasneje, v delovnem razmerju, ter posebno pravno varstvo, ki so ga deležne nosečnice. Na področju dednega prava je obravnavana pravica nerojenega otroka do dedovanja ter uveljavljanje te pravice v postopku. V nadaljevanju je obširneje obravnavano kaznivo dejanje nedovoljenega posega v nosečnost ter druga kazniva dejanja, inkriminirana v KZ-1. Predstavljen je tudi položaj noseče zapornice. Na področju humanitarnega prava so z vidika pravic nosečnice in nerojenega otroka pomembnem določbe Ženevske konvencije o zaščiti civilnih oseb med vojno. Najobširnejše so v diplomskem delu obravnavane pravice nosečnice in nerojenega otroka z medicinsko pravnega vidika, kjer je obravnavana umetna prekinitev nosečnosti, zdravljenje neplodnosti in postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo, nosečnica, okužena z nalezljivimi boleznimi in noseča odvisnica, raziskave matičnih celic, nadomestno materinstvo ter vprašanja glede možnosti izbire otrokovega spola.
Ključne besede: noseča ženska, nerojeni otrok, pravice nosečnice in nerojenega otroka, civilno pravo, delovno pravo, dedno pravo, kazensko pravo, humanitarno pravo, medicinsko pravo
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 2891; Prenosov: 378
.pdf Celotno besedilo (462,30 KB)

24.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI DELAVCU - INVALIDU
Anja Purgaj, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca delavcu - invalidu. Gre za posebno kategorijo delavcev, kateri je zagotovljeno dodatno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidom v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve in je tako skladna z Evropsko socialno listino, Konvencijo MOD št. 159 o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in Priporočilom št. 168 k tej konvenciji ter Konvencijo OZN o pravicah invalidov. Slovenska delovnopravna zakonodaja predvideva dodatno pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidov, ko gre za odpoved iz poslovnega razloga ali odpoved iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. V slovenski pravni ureditvi torej ne velja absolutno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidov. Sama invalidnost pa je določena kot abolutno neutemeljen odpovedni razlog. Delodajalec lahko invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas le v primeru, če invalidu iz utemeljenih razlogov ne more zagotoviti pravice do premestitve na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi preostali delovni zmožnosti, poklicne rehabilitacije oziroma opravljanja dela s krajšim delovnim časom od polnega. Za ugotovitev razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi invalidu pri delodajalcu, ki ima zaposlenih najmanj pet delavcev, je pristojna posebna Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Primerjalnopravno gledano sta si slovenski in hrvaški pravni red glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidov v osnovi podobna, s posameznimi izjemami.
Ključne besede: delovno pravo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, dodatno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi invalidu, utemeljeni razlogi, poklicna rehabilitacija, ustrezno delovno mesto, Komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 7529; Prenosov: 795
.pdf Celotno besedilo (345,18 KB)

25.
VARSTVO DELAVK MATER V LUČI NOVEJŠE SODNE PRAKSE EU
Mateja Novak, 2011, diplomsko delo

Opis: Uskladiti poklicno in družinsko življenje je velik izziv za delavke matere, sploh v današnjem času, ko sta v večini primerov zaposlena tako oče kot mati. Cilj na področju delovnega prava je zato zagotavljati delavkam materam posebno varstvo. S tem je mišljeno predvsem varstvo pred prekinitvijo poklicne poti zaradi materinstva. Veliko žensk se zanj namreč ne odloča ravno z razlogom bojazni pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ter kolebanjem med materinstvom in kariero. Diplomsko delo obravnava pravne vire, ki varujejo to kategorijo zaposlenih. Predstavljeni so tako nacionalni pravni viri z delovno in socialno-pravnega vidika, kot tudi mednarodni pravni viri pomembni za oblikovanje slovenske zakonodaje. Za zaposlovanje žensk v Sloveniji je velikega pomena zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih letih. Z njo se približujemo enakopravnosti udeležbe žensk na trgu delovne sile. Diplomsko delo daje poudarek varstvu delavk mater v luči novejše sodne prakse Sodišča EU, zato so v tem smislu analizirane sodbe Sodišča EU, ki obravnavajo aktualna vprašanja z omenjenega področja.
Ključne besede: delavka mati, noseča ženska, delovno pravo, nosečnost, delavka ki doji
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 2126; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

26.
PRAVNA UREDITEV ZAPOSLOVANJA TUJCEV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Igor Kruder, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo sem razdelil na sedem poglavij, če odštejem uvod in zaključek, vsako od njih pa je razdeljeno na podpoglavja. Prvo poglavje tako zajema pravne institute, s katerimi je urejeno zaposlovanje in delo tujcev v Republiki Sloveniji, v podpoglavjih pa so predstavljene Ustavne določbe tega področja, enako pa tudi določbe ZZDT in Zakona o tujcih. Drugo poglavje zajema mednarodne institute, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev. Najpomembnejši zame so bili MOD, nekatere njene konvencije, OZN ter Svet Evrope. Tretje, četrto in peto poglavje predstavlja bistvo te diplomske naloge; v tretjem opisujem vsa tri delovna dovoljenja, vključen je tabelni prikaz, ki prikazuje bistvene značilnosti in razlike med delovnimi dovoljenji. Četrto poglavje zajema celoten postopek pridobivanja posameznega delovnega dovoljenja. V petem poglavju sem predstavil kvote oziroma kvotni sistem v Republiki Sloveniji. Šesto poglavje sem posvetil kršitvam delovne zakonodaje na področju zaposlovanja in dela tujcev v Republiki Sloveniji. V zadnje poglavje zajema primerjavo s Republiko Hrvaško, Republiko Avstrijo in Zvezno Republiko Nemčijo.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, delovno pravo, delovna dovoljenja, socialna varnost, MOD
Objavljeno: 27.07.2011; Ogledov: 2110; Prenosov: 212
.pdf Celotno besedilo (348,80 KB)

27.
PRIMERJAVA ZAKONA O DELOVNIH RAZMERJIH RS Z DANSKO ZAKONODAJO
Edita Čoroli, 2011, diplomsko delo

Opis: Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo vključila v njen integracijski proces. Ta proces prinaša veliko sprememb, ne le političnih in ekonomskih, ki so najbolj izpostavljene, ampak tudi na drugih področjih. Diplomsko delo obravnava delovno področje in to v primerjanju dveh držav, Republike Slovenije in Kraljevine Danske. Skozi primerjavo teh dveh pravnih sistemov se ne moremo izogniti tudi Evropski uniji, saj je prav ona pripomogla k težnji po oblikovanju skupnih politik. Evropsko pravo vedno bolj oblikujejo nacionalna prava, tudi na področjih, ki so v domeni nacionalnih interesov.
Ključne besede: delovno pravo, delovno razmerje, pogodba o zaposlitvi, delovni čas, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, Zakon o delovnih razmerjih, kolektivno delovno pravo
Objavljeno: 14.10.2011; Ogledov: 1970; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (776,48 KB)

28.
DISKRIMINACIJA IN MOBBING NA DELOVNEM MESTU
Nina Repolusk, 2011, diplomsko delo

Opis: Z globalizacijo, vse hitrejšim tempom življenja in s tem povezanim stresom, se na delovnih mestih vse več pojavljata pojava diskriminacija in mobbing. Pojava sta zelo podobna, vendar pa med njima obstajajo pomembne razlike. Diskriminacija je neupravičeno postavljanje drugega v slabši položaj glede na katero izmed osebnih okoliščin (spol, spolna usmerjenost, starost, rasa, vera ali prepričanje, invalidnost …). Da lahko govorimo, da je delavec diskriminiran, je dovolj, da se to zgodi enkrat, medtem ko mobbing pomeni dalj časa trajajoče trpinčenje (psihično, verbalno, fizično). Da lahko govorimo o mobbingu, se mora neželeno ravnanje nad nekom izvajati najmanj 6 mesecev in najmanj enkrat tedensko. Vendar pa so posledice tako diskriminacije kot mobbinga podobne in se kažejo v slabši storilnosti delavca, vse pogostejši odsotnosti delavca z dela ter predvsem v psihičnih težavah delavca, osebni stiski. Na delovnopravnem področju je bilo glede prepovedi diskriminacije in mobbinga storjeno že veliko, zlasti z direktivami in usmeritvami Evropske unije, kot delovanjem mednarodnih organizacij (OZN, MOD, Svet Evrope) in ne nazadnje na nacionalni ravni z zakonodajo, nevladnimi in vladnimi organizacijami (Urad za enake možnosti, Varuh človekovih pravic) itd. Temeljne človekove pravice in svoboščine so ena izmed najpomembnejših vej, ki jih mora pravo nasploh zaščititi in se z vsemi možnimi sredstvi boriti proti vsem oblikam kršitev le-teh.
Ključne besede: diskriminacija, mobbing, delovno pravo, delavci, temeljne človekove pravice
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 2173; Prenosov: 385
.pdf Celotno besedilo (516,15 KB)

29.
OBVEZNOSTI DELAVCEV
Mateja Diemat, 2011, diplomsko delo

Opis: Obveznosti delavcev določa Zakon o delovnih razmerjih, urejajo pa jih tudi drugi predpisi, kolektivne pogodbe, splošni akti delodajalca in pogodba o zaposlitvi. ZDR nalaga nekatere obveznosti že kadidatu, to je delavcu, ki se pogaja za sklenitev pogodbe o zaposlitvi. Kandidat je dolžan delodajalcu predložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dela in ga obvestiti o dejstvih in okoliščinah, ki so mu znane in so pomembne za delovno razmerje. Delavec mora osebno in vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in kraju, ki sta določena s pogodbo o zaposlitvi, upoštevajoč organizacijo dela in poslovanje pri delodajalcu. Kadar to zahtevajo nujne okoliščine, je delavec dolžan opravljati drugo delo, dodatno in nadurno delo. Delavec je dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca in se permanentno izobraževati, usposabljati in izpopolnjevati. V času trajanja delovnega razmerja je delavec dolžan delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje pogodbenih in drugih obveznosti. Delavec ima dolžnost, da spoštuje in izvaja predpise o varnosti in zdravju pri delu in da delo opravlja pazljivo. Delavec ne sme škodovati poslovnim interesom delodajalca, zato se je dolžan vdržati ravnanj, ki delodajalcu materialno in moralno škodujejo in ravnaj, ki za delodajalca pomenijo ali bi lahko pomenile konkurenco. Delavec ščiti poslovne interese delodajalca tudi tako, da varuje njegove poslovne skrivnosti. ZDR omogoča, da delavec in delodajalec skleneta dogovor, na podlagi katerega se je delavec dolžan vzdržati opravljanja konkurečne dejavnosti tudi po prenehanju delovnega razmerja. Hrvaški zakonodajalec je obveznosti delavcev določil v Zakonu o radu. Med pravnima ureditvama ni bistvenih vsebinskih razlik.
Ključne besede: Delovno pravo, Zakon o delovnih razmerjih, obveznosti delavcev, Zakon o radu, opravljanje dela, navodila delodajalca, obveščanje delodajalca, poslovna skrivnost, prepoved konurence, izobraževanje.
Objavljeno: 14.09.2011; Ogledov: 4664; Prenosov: 360
.pdf Celotno besedilo (468,29 KB)

30.
Odpoved pogodbe o zaposlitvi staršem
Karmen Durič, 2011, diplomsko delo

Opis: Zaposleni starši in nosečnice se pri usklajevanju družinskih in delovnih obveznosti pogosto srečujejo s težavami. Naša zakonodaja je v slovenski pravni red vnesla številne norme mednarodnega delovnega prava na področju varstva posebnih kategorij delavcev, to je šibkejših, ki zaradi svojega položaja potrebujejo posebno delovnopravno varstvo. Tako varstvo je mogoče na različnih področjih in v različnih oblikah. Najpomembnejši zakon, ki pri nas ureja varstvo materinstva in starševstva na področju dela, je Zakon o delovnih razmerjih. Namen posebnih varstvenih določb delovnega prava je, da se delavcem in delavkam omogoči ustrezno usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti ter zagotovi ustrezno varstvo. Manj ugodno obravnavanje delavcev iz razloga nosečnosti in starševskega dopusta je prepovedano. Odpoved pogodbe o zaposlitvi ima lahko škodljive vplive na telesno in duševno stanje nosečnic, doječih mater ter delavcev, ki izrabljajo starševski dopust. Zaradi tega je za to skupino delavcev v prvem odstavku 115. člena zagotovljeno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi na temelju starševstva je urejeno v 115. členu Zakona o delovnih razmerjih in traja ves čas nosečnosti, ves čas dojenja ter celotno obdobje izrabe starševskega dopusta v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po vrnitvi nazaj na delo. V obdobju varstva je delodajalcu prepovedana vročitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcem in delavkam iz te varovane skupine ne glede na odpovedni razlog, delovno razmerje pa v tem času pa ne more prenehati, čeprav je bila odpoved dana že prej. Za veljavno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu-staršu morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji: podani morajo biti razlogi za izredno odpoved ali uveden mora biti postopek za prenehanje delodajalca. Hkrati z obstojem enega od zgornjih razlogov pa mora biti izpolnjen še naslednji pogoj: predhodno soglasje inšpektorja za delo.
Ključne besede: starševsko varstvo, odpoved pogodbe o zaposlitvi, varovana kategorija, varstvo pred odpovedjo, nosečnica, doječa mati, starševski dopust, delovno pravo
Objavljeno: 14.12.2011; Ogledov: 3062; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (780,20 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici