| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
Delovno pravna razmerja v manjših podjetij v Republiki Sloveniji : diplomsko delo
Matjaž Simić, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: delovno pravo, podjetja, delodajalci, Slovenija, diplomska dela
Objavljeno: 28.07.2009; Ogledov: 2277; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (478,91 KB)

13.
Varnost in zdravje delavcev v Sloveniji : diplomsko delo
Renata Baligač, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: delovno pravo, varnost delavcev, zdravje delavcev, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2009; Ogledov: 2195; Prenosov: 472
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

14.
15.
DELO OTROK, MLAJŠIH OD 15 LET, VAJENCEV, DIJAKOV IN ŠTUDENTOV
Igor Weindorfer, 2009, diplomsko delo

Opis: Ker ni veliko predpisov, ki bi tematiko neposredno urejali, v praksi pa se pogosto pojavlja, sem se odločil, da bom v svojem diplomskem delu čim bolje predstavil, kako je delo otrok, mlajših od 15 let, vajencev, dijakov in študentov urejeno, s kakšnimi težavami se srečujejo in kakšna naj bi bila ureditev v prihodnje. Cilj diplomske naloge je predvsem ta, da ugotovim, kako »učinkovita« je zakonodaja pri varstvu dela otrok, mlajših od 15 let in ali se v Sloveniji takšna oblika dela nezakonito pojavlja.
Ključne besede: delo otrok, delo mladih, delo vajencev, delo dijakov, začasno ali občasno delo dijakov in študentov, diplomska naloga, diplomsko delo, delovno pravo
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2522; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (396,42 KB)

16.
KONKURENČNA KLAVZULA
Rok Kikel, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana konkurenčna klavzula, ki delavca omejuje po prenehanju delovnega razmerja, da določen čas ne konkurira bivšemu delodajalcu. Institut konkurenčne klavzule je prikazan od začetka slovenske ureditve ter do danes. Dodana je tudi sodna praksa, ki prikazuje kakšni so pogoji za vzpostavitev takega dogovora, kakšne so obveznosti enega in drugega pogodbenega partnerja ter v kakšnih primerih konkurenčna klavzula ne velja oziroma kdaj preneha. Poleg tega pa je za spoštovanje konkurenčne klavzule določeno tudi nadomestilo, ki pripada delavcu, in obratno za nespoštovanje konkurenčne klavzule tudi predvideno denarno nadomestilo za škodo delodajalcu. Za primerjavo tega instituta pa sem primerjal institute v Veliki Britaniji, ki pripada drugemu pravnemu sistemu kot pa Slovenija.
Ključne besede: konkurenčna klavzula, denarno nadomestilo, delovno pravo, pogodba o zaposlitvi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3968; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (376,82 KB)

17.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI JAVNEMU USLUŽBENCU
Tadeja Lutarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je s primerjavo ureditve posameznih institutov po ZJU in ZDR, torej s primerjavo javnih uslužbencev in delavcev v zasebnem sektorju ter na podlagi sodne prakse, raziskati ali obstajajo razlike pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti v javnem in zasebnem sektorju, in če obstajajo ali so potrebne. Nadalje me zanima ali povzroča razlog nesposobnosti v praksi probleme, torej kako je z razmejitvijo razloga nesposobnosti od krivdnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi in ali je lahko zdravstveno stanje (bolezen) javnega uslužbenca ali delavca razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti. Na osnovi prebrane literature, sodne prakse in drugih virov, sem z metodo opisovanja (deskripcijsko metodo) pojasnila osnovne pojme, s pomočjo komparacijske in kompilacijske metode sem primerjala vire in obravnavala opisan problem. Ugotovila sem, da še vedno obstajajo razlike, določene so potrebne zaradi posebnega položaja javnih uslužbencev in narave nalog, ki jih opravljajo, vendar pa se določene razlike zdijo nepotrebne. Razlike obstajajo glede sodnega varstva, definicije nesposobnosti, odpravnine, v iskanjih možnosti ohranitve zaposlitve. Poleg tega se v praksi pojavljajo težave pri razlikovanju odpovednega razloga nesposobnosti od krivdnega razloga odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V vsakem primeru posebej je potrebno presojati, ali je določeno ravnanje delavca rezultat njegove nezmožnosti za pravočasno, strokovno in kvalitetno opravljanje dela ali pa je rezultat njegovega subjektivnega odnosa do izpolnjevanja pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja. Bolezen ne more biti utemeljen odpovedni razlog, hkrati predstavlja diskriminatorno ravnanje. ZDR med odpovednimi razlogi ne pozna takšnega odpovednega razloga. Smiselno enako velja za javne uslužbence. Torej še vedno obstajajo nepotrebne razlike, ki javne uslužbence postavljajo v neenak položaj. ZJU bi naj urejal le take posebnosti, ki izvirajo iz narave dela javnih uslužbencev, ne pa ko gre za pravice enake vsebine, kot pri pravici do odpravnine, sodnem varstvu…
Ključne besede: delovno pravo, uslužbensko pravo, prenehanje pogodbe o zaposlitvi, odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, pravice javnih uslužbencev po odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, Komisija za pritožbe iz delovnih razmerij pri Vladi RS, pravice in obveznosti javnih uslužbencev Nemčiji
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 5117; Prenosov: 810
.pdf Celotno besedilo (591,40 KB)

18.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Nataša Prosenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz razloga nesposobnosti kot enega izmed načinov prenehanja delovnega razmerja. Odpoved iz razloga nesposobnosti je oblika redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer delovno razmerje preneha po preteku odpovednega roka. Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve le te in je skladna s temeljnima mednarodnima dokumentoma, s Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) s spremljajočim Priporočilom št. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na pobudo delodajalca in z Evropsko socialno listino. Slovenska delovnopravna zakonodaja določa, da nesposobnost nastopi v primerih, ko: - delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno; - delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Posledica je, da delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovljena nesposobnost, tako dejanska — subjektivna kot objektivna, je po slovenski delovnopravni zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju vsebine razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti imajo ključno vlogo sodišča, ki v konkretnih primerih presojajo, ali je odpoved utemeljena in tako zakonita. Primerjalno gledano je avstrijski pravni red glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s posameznimi izjemami, v osnovi podoben slovenskemu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: delovno pravo – pogodba o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljeni razlogi – razlog nesposobnosti – postopek ugotavljanja nesposobnosti – odpovedni roki – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 7262; Prenosov: 1078
.pdf Celotno besedilo (376,09 KB)

19.
ZAPOSLOVANJE POMORŠČAKOV
Klemen Princes, 2010, diplomsko delo

Opis: Delovno pravo za pomorščake je, kot večina pomorskega prava, močno unificirano. Delovna razmerja v pomorstvu so urejena drugače od splošne delovne zakonodaje zato, ker je narava dela drugačna. Pomorščaki so ves čas na ladjah, tudi ko imajo čas za počitek, izpostavljeni so različnim vremenskim vplivom, ob tem pa morajo ves čas skrbeti za varnost plovbe, tovora in posadke. Ker so pogoji dela za vse pomorščake v grobem enaki, so se skozi konvencije Mednarodne organizacije dela (MOD), konvencije Mednarodne pomorske organizacije (IMO), delo ITF-ja in, na evropskem nivoju, evropskega socialnega dialoga, tudi pogoji zaposlitve, načina dela, socialnega varstva, dokumentov, odpovedi pogodb, plačil in dopusta močno izenačili. Najnovejša konvencija MOD, Konvencija o delovnih standardih v pomorstvu, bo, ko bo stopila v veljavo, še dodatno poenotila standarde zaposlovanja in dela. Slovenija sledi razmeram v mednarodni skupnosti.
Ključne besede: delovno pravo, pomorsko pravo, MOD, IMO, ITF, MLC, SOLAS, MARPOL, STCW
Objavljeno: 31.05.2010; Ogledov: 2103; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (422,54 KB)

20.
KAZENSKOPRAVNO VARSTVO V DELOVNIH RAZMERJIH
Vesna Rebernik Jamnik, 2011, magistrsko delo

Opis: V Republiki Sloveniji je delovnopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja zagotovljeno po delovnem, civilnem in kazenskem pravu. Problem, ki ga izpostavlja magistrsko delo v prvem poglavju, se nanaša na vprašanje, ali je kazenskopravno varstvo v delovnih razmerjih primerno in učinkovito, upoštevajoč, da je značilnost kazenskega prava represija, delovnega prava pa odnos zaupnosti, podrejenosti in lojalnosti. Magistrsko delo v drugem poglavju obravnava kazenskopravno varstvo pravic iz delovnega razmerja po kazenskem zakoniku, in sicer normativno ureditev štirih kaznivih dejanj zoper delovno razmerje, s prikazom obstoječe sodne prakse in primerjalnopravno ureditev. Novost v naši kazenski zakonodaji sta kaznivi dejanji šikaniranja na delovnem mestu in zaposlovanja na črno, ki sta tudi opisani. V zadnjih letih je nasilje na delovnem mestu postalo ena od največjih nevarnosti v delovnem okolju, s katero se srečuje vse več zaposlenih, kar je opisano v tretjem poglavju. V četrtem poglavju je predstavljen mobbing kot posebna oblika psihičnega in fizičnega nasilja na delovnem mestu, njegove pojavne oblike, vzroki zanj ter njegove posledice. Nekateri avtorji za izraz mobbing uporabljajo tudi izraz šikaniranje, v delovnopravni zakonodaji pa so ta izraz prevedli kot trpinčenje na delovnem mestu. V tem poglavju je tudi opisano pravno varstvo zaščite delavcev pred mobbingom v Evropski uniji in v Sloveniji. Zaposlovanje na črno je segment tako imenovane sive ekonomije. V Sloveniji je za leto 2004/05 delež sive ekonomije ocenjen na 27,4 % BDP, kar ima negativne posledice za celotno družbo. V petem poglavju so podrobneje predstavljene zakonske norme, ki opredeljujejo zaposlovanje na črno, službe za odkrivanje, preprečevanje in sankcioniranje zaposlovanja na črno.
Ključne besede: delovno pravo, kazensko pravo, kaznivo dejanje zoper delovno razmerje, mobbing na delovnem mestu, šikaniranje, trpinčenje, pravno varstvo, zaposlovanje na črno, sodna praksa
Objavljeno: 10.05.2011; Ogledov: 3823; Prenosov: 797
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0.26 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici