1. Izzivi sodobnega delovnega okoljaMatej Magdalenić, 2021, magistrsko delo Opis: Uspešnost upravljanja človeških virov in prilagajanje sodobnemu svetu sta osnovi uspešne organizacije. Zato je treba zaposlene ne samo spoštovati in ceniti, temveč se jim tudi prilagajati z ustvarjanjem delovnega okolja, v katerem bodo ljudje uspevali in bo fleksibilno v taki meri, kot si bodo ljudje želeli. Delovno okolje mora postati sodobno ne glede na vrsto dela, ki ga izvajajo zaposleni, saj je njegova vrednost tretjina človekovega življenja in zato je še kako pomembno, da bo pozitivno vplivalo na življenja ljudi.
Sodobno delovno okolje je še neopredeljeno in slabo raziskano področje managementa človeških virov, prav tako izzivi, ki izhajajo iz tega področja. V domači in tuji literaturi se raziskave omejujejo le na posamezne dele delovnega okolja, kot so npr. raziskave dela na daljavo, zdravega delovnega okolja ipd. V znanstveni sferi pa ne zaznavamo prave opredelitve sodobnega delovnega okolja in kaj v to poimenovanje spada. Zato smo v magistrsko delo vključili vse dejavnike, ki so pomembni in ključni, da lahko neko delovno okolje poimenujemo sodobno delovno okolje, primerno današnjemu času. Namen magistrskega dela je s teoretičnimi izhodišči opredeliti sodobno delovno okolje, ki bo temelj razumevanja sodobnega okolja in bo služil za nadaljnje raziskave te zasnove delovnega okolja.
Raziskovalni del magistrskega dela je namenjen iskanju odgovorov na izzive, s katerimi se srečujejo zaposleni v sodobnem delovnem okolju, zato smo v raziskavo uvrstili več pomembnih dejavnikov, ki odkrivajo različne izzive zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Med te dejavnike spadajo: delovno okolje, sodoben oz. fleksibilen delovni čas, socialna izolacija, delovni prostori v sodobnih ureditvah dela, finančne razmere zaposlenih, nadzor nad zaposlenimi na daljavo, digitalizacija delovnega okolja in doživljanje delovnega stresa ter konfliktov v sodobnem delovnem okolju. Posamezne dele oz. izzive sodobnega delovnega okolja smo merili z več trditvami, za katere so zaposleni ocenjevali svoje strinjanje z njimi. Za izvedbo raziskave smo v vzorec uvrstili zaposlene, ki so del sodobnega delovnega okolja, oz. smo se glede na pomanjkanje konstrukta sodobnega delovnega okolja v Sloveniji osredotočili na zaposlene, ki delo opravljajo v sodobnih ureditvah dela (delo od doma, na daljavo in hibridno) in so tako del sodobnega delovnega okolja. Zbiranje podatkov je potekalo s spletno anketo, ki je vključevala 475 zaposlenih, od tega jo je v celoti izpolnilo 243 zaposlenih (ostalo so bili neuspešno rešeni oz. nerešeni vprašalniki). V raziskavi smo pri preverjanju hipotez ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv sodobnega delovnega okolja na finančni položaj zaposlenih v takem okolju (hipoteza H1). Na področju socialne izolacije in fleksibilnosti delovnega časa smo ugotovili, da obstaja statistično značilen pozitiven vpliv fleksibilnosti delovnega časa na občutek socialne izoliranosti zaposlenih v sodobnem delovnem okolju (hipoteza H2). Pri preverjanju hipoteze H3 smo ugotovili statistično značilen pozitiven vpliv digitalizacije na delovne prostore zaposlenih v sodobnem delovnem okolju. Pri hipotezi H4 smo preverjali, ali so zaposleni ženskega spola v sodobnem delovnem okolju dovzetnejši za delovni stres kot pa zaposleni moškega spola, in ugotovili, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi ženskega spola in zaposlenimi moškega spola v dovzetnosti za delovni stres v sodobnem delovnem okolju. Pri obeh spolih je delovni stres v sodobnem delovnem okolju prisoten v manjši meri. S hipotezo H5 smo preverjali, ali zaposleni, ki so starejši od 41 let, uspešneje uravnavajo poklicno in zasebno življenje v sodobnem delovnem okolju kot pa mlajši od 41 let. Ugotovili smo, da ne obstaja bistvena razlika med zaposlenimi, ki so starejši od 41 let, in zaposlenimi, ki so mlajši od 41 let, v uspešnosti uravnavanja poklicnega in zasebnega življenja v sodobnem delovnem okolju, saj oboji uspešno uravnavajo ta dva vidika življenja v sodobnem delovnem okolju.
Ključne besede: Sodobno delovno okolje, delovni čas, zdravo delovno okolje, sodobne ureditve dela, fleksibilno delovno okolje.
Objavljeno: 22.10.2021; Ogledov: 86; Prenosov: 23
 Celotno besedilo (2,11 MB) |
2. Stil vodenja, povezan z zdravim delovnim okoljem v zdravstvuOleksandr Lukhanin, 2021, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstvene organizacije so zapleteni družbeni sistemi, ki so lahko izredno zahtevni, najpomembnejši dejavnik za uspešno delovanje pa predstavljajo človeški viri. Namen te študije je bil ugotoviti in analizirati, ali obstaja povezava med različnimi stili vodenja in zdravim delovnim okoljem.
Metode: Opravljen je bil sistematični pregled literature. Iskanje literature je potekalo junija 2021 po podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Science Direct in Web of Sciences. Uporabljene so bile naslednje ključne besede v angleškem jeziku: Leadership styles, Healthcare and a healthy work environment. Uporabljen je bil Boolov operator IN in ALI. Iz iskalnega nabora 423 zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 10 člankov.
Rezultati: Sistematični pregled dokazuje pomen ustreznega stila vodenja v neposrednem odnosu do zdravega delovnega okolja. Oblikovani sta bilo 2 vsebinskih kategorij: (1) pozitivni učinki in (2) negativni učinki na zdravo delovno okolje. Razkrit je bil pozitiven vpliv transformacijskega in transakcijskiegastila vodenja na zdravo delovno okolje, prav tako tudi negativen vpliv laissez-faire vodenja na zdravo delovno okolje.
Razprava in sklep: Preučene študije so pokazale neposredno povezavo med stili vodenja in zdravim delovnim okoljem. Za dosego zdravega delovnega okolja je potreben učinkovit slog vodenja, ki upošteva kulturne, verske in druge okoliščine ter okoliščine zdravstvenih delavcev.
Ključne besede: slogi vodenja, zdravstvo, zdravo delovno okolje, medicinske sestre
Objavljeno: 17.09.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,29 MB) |
3. Bipolarna motnja in delovno okoljeSara Rihtarič, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Bipolarna motnja je duševna motnja, katere simptomi se izražajo na razpoloženju, vedenju in kognitivnih sposobnostih. Izmenjujeta se dve razpoloženjski stanji oziroma epizodi, in sicer manija in depresija. Čeprav bolezen ni ozdravljiva, lahko bolniki z bipolarno motnjo razpoloženja blažijo simptome z uporabo farmakoterapije in psihoterapije. Osebam z duševnimi motnjami iskanje in ohranjanje zaposlitve povzroča številne težave. Ker pa ima veliko ljudi premalo znanja o duševnih motnjah in premalo stika s takšnimi osebami, se velikokrat odzovejo neprimerno in ne vedo kako reagirati. Tudi ljudje, ki imajo bipolarno motnjo razpoloženja, so lahko na delovnem mestu kreativni, če jim je ponujeno primerno delovno mesto.
Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela. Strokovno in znanstveno literaturo smo iskali v bazah podatkov: PubMed, ScienceDirect, PsycARTICLES in Google Scholar, kjer smo uporabili vključitvene in izključitvene kriterije, kateri so bili oblikovani glede na osnovi raziskovalnega vprašanja. V PRISMA diagramu smo predstavili potek iskanja ustrezne literature.
Rezultati: Analizirali in pregledali smo 5 člankov, objavljenih v angleškem jeziku. Na podlagi teh člankov je bilo mogoče ugotoviti s kakšnimi ovirami se osebe z bipolarno motnjo srečujejo v delovnem okolju.
Razprava in sklep: Narava bipolarne motnje lahko otežuje vzdrževanje enakomernega urnika. Mnogi ljudje z bipolarno motnjo doživljajo izzive pri iskanju dela, kljub temu pa veliko ljudi uspešno najde delo, ki jim ustreza. Strokovnjaki menijo, da je delo za ljudi z bipolarno motnjo lahko zelo koristno.
Ključne besede: bipolarna motnja, manija, depresija, delovno okolje, zaposlitev
Objavljeno: 30.08.2021; Ogledov: 122; Prenosov: 23
Celotno besedilo (494,54 KB) |
4. Izzivi vodenja generacije z v trgovinah z oblačiliNeža Primožič, 2021, diplomsko delo Opis: Vodenje je pomemben del managementa, ki vključuje usmerjanje, vplivanje in motiviranje zaposlenih, da bi ustrezno opravili naloge, potrebne za doseganje ciljev. Raziskovanje nove generacije Z, ki že zaseda delovna mesta, je bistveno za uspešno vodenje, saj bo s svojimi značilnostmi zagotovo spremenila delovno okolje, kar managerjem predstavlja velik izziv pri vodenju.
Raziskali smo ključne značilnosti in delovne vrednote generacije Z. S kritičnim pregledom sekundarnih virov smo opredelili časovni in demografski okvir ter opredelili trende, ki so oblikovali generacijo Z in njihova pričakovanja na delovnem mestu. Visoka tehnološka usposobljenost je pozitivno in negativno vplivala na vse poglede njihovega življenja. Z analizo raziskav o generaciji Z in skozi intervjuje z vodjami različnih trgovin z oblačili smo ugotovili, da ima generacija Z slabe delovne navade, zato potrebuje vodenje in usmerjanje na področju socialnih veščin, timskega dela in delovnih navad. Zaradi minljive pozornosti je potrebno generacijo Z motivirati z različnimi nalogami in izzivi, da delo ne postane monotono, prav tako je za vodenje generacije Z bistvena odprta in jasna komunikacija, ki je podkrepljena s vizualnimi prikazi.
Z opredelitvijo značilnosti generacije Z smo managerjem predstavili bolj jasno sliko, kakšen delavec je pripadnik generacije Z, ter na podlagi ugotovljenih značilnosti predlagali smernice, kako ustrezno voditi generacijo in se soočiti z izzivi, ki jih generacija Z prinaša. Vključevanje tehnologije v delovni proces, transparentno vodenje in jasna komunikacija, podkrepljena z povratnimi informacijami so priporočila za uspešno vodenje generacije Z. Podjetja se morajo bolj zavedati pomembnosti človeških virov in več vlagati v izobraževanje managerjev na področju vodenja in spreminjanju delovnega okolja, da bodo privabili mlado delovno silo in s tem ostali konkurenčni na trgu.
Ključne besede: Generacija Z, izzivi, vodenje, delovno okolje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 144; Prenosov: 40
Celotno besedilo (805,96 KB) |
5. Strategija Univerze v Mariboru 2021-20302021 Opis: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Ključne besede: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 11
 Povezava na datoteko |
6. Karierna orientacija in položaj mladih na trgu delaLucija Časar, 2021, magistrsko delo Opis: Sodobna družba se v današnjih časih neprestano sooča s spremembami, zaradi česar je postalo pomembno vseživljenjsko izobraževanje in izpopolnjevanje, kjer pa igra pomembno vlogo karierna orientacija. Ta pomaga posameznikom, tako mladim kot tudi starejšim, pri upravljanju njihove kariere ter sprejemanju lažjih odločitev v povezavi z izobraževanjem, usposabljanjem in zaposlovanjem. Vendar pa se kljub tej dejavnosti, ki naj bi mlade usmerjala in jim pomagala pri pomembnih odločitvah, dogaja, da se ti soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je na podlagi pridobljene literature predstavljeno področje raziskovanja, ki se nanaša na karierno orientacijo, brezposelnost mladih in prehod mladih iz izobraževanja v delovno okolje. V empiričnem delu pa je raziskano, kakšna je karierna orientacija med mladimi s terciarno izobrazbo pri nas ter ali je ta dovolj vpeta v slovenski izobraževalni sistem.
V ta namen so bili preko različnih družbenih omrežij med študente različnih fakultet razdeljeni anketni vprašalniki, s katerimi je bilo poizvedovano, koliko mladih s terciarno izobrazbo, starih med 20 in 29 let, se je v času študija sploh udeleževalo aktivnosti, povezanih z njihovo kariero, ter ali menijo, da so jim oziroma jim bodo te aktivnosti pomagale pri prehodu iz izobraževanja na trg dela.
Rezultati so pokazali, da se mladi udeležujejo dejavnosti karierne orientacije in menijo, da jim bo znanje, ki so ga dobili na različnih delavnicah in izobraževanjih, pomagalo pri vstopu iz izobraževanja na trg dela. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da je karierna orientacija premalo vpeta v slovenski izobraževalni sistem.
Če bi se karierna orientacija med posamezniki aktivno izvajala že v začetku samega izobraževalnega procesa, torej v osnovnih in srednjih šolah, ne bi bilo toliko neskladnosti med ponudbo izobraženega kadra in potrebami na trgu dela. Mladi bi na ta način prej spoznali dinamiko trga dela in se tako posledično lažje ter primerneje odločali o svojih možnostih izobraževanja in zaposlovanja.
Ključne besede: karierna orientacija, brezposelnost mladih, mladi s terciarno izobrazbo, prehod iz izobraževanja v delovno okolje
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 226; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,63 MB) |
7. Motivacijski ukrepi za dvig bivalnega ugodja v delovnem okolju: DELOUMVesna Žegarac Leskovar, Miroslav Premrov, Maja Lešnik, Danijela Urbancl, Damjan Maučec, Matjaž Cenčič, Gaja Karo, Eva Gašperšič, Vladimir Lutovac, Malika Pavić, Matic Reberčnik, Aleš Šegula, Eva Gider, Neža Hozjan, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: gradbeno inženirstvo, arhitektura, delovno okolje, klimatski pogoji
Objavljeno: 20.01.2020; Ogledov: 573; Prenosov: 60
Celotno besedilo (7,42 MB) |
8. Promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju xNina Bajželj, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je opisana promocija zdravja na delovnem mestu v podjetju X.
V teoretičnem delu smo opisali kaj je promocija zdravja, kakšne programe oziroma aktivnosti poznamo za izvajanje promocije zdravja, kakšni so razlogi za izvajanje promocije zdravja v podjetjih in kako vse to vpliva na zaposlene in njihovo zadovoljstvo.
Opisali smo tudi kritične dejavnike za zdravje, zakaj prihraja do stresa in izgorelosti, kakšne vrste stresa poznamo in kako se vse to odraža na zaposlenih.
V praktičnem delu smo opisali izvedbo raziskave. Raziskovali smo promocijo zdravja na delovnem mestu v podjetju X. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anketnega vprašalnika. Zanimalo nas je ali podjetje skrbi za zdravje zaposlenih, ali se v podjetju izvaja promocija zdravja ter na kakšen način. Zanimalo nas je kakšnih aktivnosti za promocijo zdravja se poslužuje podjetje in kako vse to vpliva na zaposlene, zanimalo nas je ali so zaposleni zadovoljni s promocijo zdravja na delovnem mestu in kaj pravzaprav pomeni promocija zdravja za zaposlene.
Ključne besede: - promocija zdravja na delovnem mestu
- zdravo delovno okolje
- zdravje zaposlenih
- zadovoljstvo zaposlenih
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 619; Prenosov: 119
Celotno besedilo (1,09 MB) |
9. Čustvena inteligenca študentov turizmaValentina Florjančič, 2019, diplomsko delo Opis: Zaradi vse večje konkurenčnosti na trgu je borba na trgu dela vedno večja, zato morajo vsi zaposleni doprinesti k uspešnosti in inovativnosti organizacije. Pri tem sta zaposlenim lahko v veliko pomoč visoka stopnja čustvene inteligence in sposobnost razumevanja čustev. Kapaciteta delovnih mest v turističnem sektorju se iz dneva v dan povečuje, saj se turizem vedno bolj razvija, ljudje pa vedno več potujejo ter imajo vedno večja pričakovanja, ki jih je potrebno zadovoljiti oz. preseči. Za doseganje uspeha v življenju je lahko čustvena inteligenca pomembnejša od razumske inteligence oz. IQ-ja. Spoznali bomo metode za merjenje čustvene inteligence in njen vpliv na zaposlitev nasploh in tudi v turizmu, ki ima zaradi narave dela zelo zahtevno delovno okolje. Zaradi vsakodnevnega stika z ljudmi v turističnem sektorju je razvitost čustvene inteligence še toliko pomembnejša. Tako lažje razumemo turistove občutke ter zadovoljimo njegove potrebe in pričakovanja. Študentje turizma se morajo kot bodoči delavci v turističnem sektorju zavedati pomembnosti čustvene razvitosti. S pomočjo ankete in Bar-Onovega vprašalnika bomo ugotovili in potrdili ali ovrgli hipotezi, ki smo ju zastavili: študentje turizma so čustveno inteligentni in študentje se ne zavedajo pomembnosti čustvene inteligence pri zaposlitvi. Na testu čustvene inteligence so se študentje dobro odrezali, saj so dosegli dobro povprečje in pokazali ozaveščenost o vplivu razvitosti čustvene inteligence na zaposlitev ter uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu.
Ključne besede: čustvena inteligenca, IQ, čustva, delovno okolje, turizem
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 343; Prenosov: 48
Celotno besedilo (2,18 MB) |
10. Čustvena inteligenca in okoljska zavest zaposlenihSaša Pipan, 2019, magistrsko delo Opis: V sodobnem, hitrem tempu življenja vse bolj izgubljamo nit z našim naravnim okoljem in manj cenimo medsebojne odnose. Posledična ekološka kriza prinaša vse več čustvenih težav, ki se negativno odražajo tudi v delovnem okolju. V pričujoči magistrski nalogi raziskujemo povezavo med čustveno inteligenco in okoljsko zavestjo in iščemo rešitve za opisani problem. Poudarek magistrske naloge je na povezavi čustvene inteligence in okoljske zavesti zaposlenih ter njuni razliki med vodstvenim in nevodstvenim kadrom. V teoretičnem delu predstavimo pojem čutvene inteligence, njen vpliv na poslovno uspešnost in delovanje podjetja ter kako se jo meri in razvija. Nadalje razložimo okoljsko zavest, delovanje ekološkega managementa, varstvo okolja kot podjetniški cilj, vlogo in pomen sistemov za varovanje okolja ter cilje in vidike okolja, na katere lahko vplivajo podjetja. Rezultati raziskovalnega dela prikazujejo čustveno inteligenco in okoljsko zavest zaposlenih glede na njihov spol, starost, izobrazbo, delovne izkušnje in vodstveno, oziroma nevodstveno funkcijo. Podrobneje smo analizirali povezavo med čustveno inteligenco in okoljsko zavestjo ter preučili njun vpliv na uspešnost organizacije.
Ključne besede: čustvena inteligenca, okoljska zavest, zaposleni, delovno okolje
Objavljeno: 15.10.2019; Ogledov: 383; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,12 MB) |
