Search the digital library catalog

Abstract: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov. Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi. Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Keywords: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 0
Full text (3,05 MB)

Abstract: Magistrsko delo preučuje kontraproduktivna vedenja pri delu na daljavo. V pregledu literature so analizirane opredelitve dela na daljavo, pregledan je pravni okvir v Sloveniji ter prednosti in izzivi tovrstne oblike dela za organizacije in zaposlene. Opravljen je pregled različnih opredelitev kontraproduktivnih vedenj, pri čemer je posebna pozornost namenjena kontraproduktivnim vedenjem v virtualnem delovnem okolju ter razlikam med pojavljanjem teh vedenj pri delu na daljavo in na primarni lokaciji. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava med 344 zaposlenimi, ki vsaj deloma opravljajo delo na daljavo. Ugotovljeno je, da se zaposleni najpogosteje srečujejo s kontraproduktivnimi vedenji, vezanimi na zlorabo časa. V gospodarstvu uporaba službene opreme za zasebne namene v nasprotju s pravili organizacije ni zaznana kot najpogostejše kontraproduktivno vedenje, medtem ko je v javnem sektorju najpogosteje zaznano pri zaposlenih samih. Najpogostejši razlog za pojav teh vedenj je preobremenjenost oziroma izgorelost. Poklicna izolacija se pogosteje pojavlja pri zaposlenih v gospodarstvu. Analiza odgovorov kaže, da se z večanjem obsega dela na daljavo, povečuje pojavljanje kontraproduktivnih vedenj. Anketirani ocenjujejo, da občasno urejanje zasebnih zadev med delom na daljavo ne vpliva na njihovo produktivnost, tako v smislu količine kot kakovosti opravljenega dela, naloge pa kljub temu pravočasno zaključijo. Vodje zaposlenim večinoma izkazujejo podporo in zaupanje pri opravljanju dela na daljavo. V zaključku so podani predlogi za nadaljnje raziskovanje kontraproduktivnih vedenj v kontekstu dela na daljavo.
Keywords: kontraproduktivno vedenje, virtualno delovno okolje, magistrska dela
Published in DKUM: 26.09.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (1,48 MB)

Abstract: Diskriminacija na delovnem mestu je razširjena po celem svetu, kljub temu da je v večini državah z zakonom prepovedana. Pojavlja se v različnih oblikah, prav vse pa imajo slab učinek na družbo in podjetje oziroma produkcijski proces. Poleg tega je generacija Z generacija, ki šele vstopa na trg dela in s tem nima izkušenj, torej ne pozna ukrepov za zmanjšanje problematike, velikokrat pa se diskriminacije niti ne zaveda.
Keywords: Diskriminacija, delovno okolje, generacija Z
Published in DKUM: 19.09.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (1,19 MB)

Abstract: Diplomska naloga obravnava konflikt v delovnem okolju, s poudarkom na njegovem pomenu, načinih obvladovanja ter vplivu na zaposlene in organizacijsko klimo. Konflikt lahko opredelimo kot neskladje interesov, mnenj ali vrednot med posamezniki oziroma skupinami, ki pogosto sproži čustveno napetost in vpliva na sodelovanje. Njegovo obvladovanje zajema različne pristope, kot so sodelovalni, kompromisni, izogibajoči, prilagoditveni in avtoritativni slog, izbira pa je odvisna od okoliščin in ciljev organizacije. V nalogi je predstavljen primer OTP banke, kjer je bila na podlagi anketne raziskave analizirana pogostost uporabe posameznih slogov reševanja konfliktov ter vedenjski vzorci zaposlenih v konfliktnih situacijah. Rezultati so pokazali, da zaposleni najpogosteje posegajo po sodelovalnem in kompromisnem slogu, medtem ko je avtoritativen pristop redkejši. Ugotovljeno je bilo, da konflikti negativno vplivajo na motivacijo in odnose med sodelavci, kar poudarja pomen odprte komunikacije in pravočasnega reševanja nesoglasij. Na podlagi izsledkov so bili oblikovani predlogi za izboljšanje medosebnih odnosov, komunikacije in splošnega počutja zaposlenih. Naloga ponuja vpogled v dinamiko konfliktov v sodobni bančni organizaciji ter podaja smernice za krepitev organizacijske kulture.
Keywords: Konflikti, delovno okolje, komunikacija, medosebni odnosi, OTP banka.
Published in DKUM: 11.09.2025; Views: 0; Downloads: 13
Full text (1,65 MB)

Abstract: zadovoljstvo zaposlenih ključno za uspešen in trajnosten razvoj organizacij. Organizacijska kultura namreč neposredno oblikuje delovno okolje, vpliva na zavzetost, motivacijo ter učinkovitost zaposlenih in s tem na konkurenčnost podjetja. Namen naše raziskave je bil poglobljeno raziskati zaznavanje obstoječe ter pričakovane organizacijske kulture in analizirati dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih v evropski podružnici izbranega mednarodnega podjetja. Ključen cilj raziskave je bil ugotoviti razkorak med zaznano in želeno kulturo ter preučiti, kako ta razkorak vpliva na zadovoljstvo zaposlenih pri delu. Raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri katerem smo uporabili standardizirana vprašalnika OCAI in ESI, ki sta omogočila celosten vpogled v trenutno stanje organizacijske kulture ter zadovoljstva zaposlenih. Rezultati so razkrili izrazita neskladja med zaznano in želeno kulturo, pri čemer so se ključne razlike nanašale na stil vodenja, kakovost komunikacije ter stopnjo vključenosti zaposlenih v odločanje in razvoj. Ta neskladja so pomembno povezana z nižjo ravnjo zadovoljstva zaposlenih, zlasti na področjih inovativnosti, komunikacije, povezanosti, sodelovanja in vodstvenih praks. Ugotovitve poudarjajo nujnost prilagoditve organizacijske kulture vrednotam in pričakovanjem zaposlenih, kar bi pripomoglo k večjemu zadovoljstvu in posledično dolgoročni uspešnosti podjetja. Na podlagi analize rezultatov izvedene raziskave smo oblikovali tudi predloge za prilagoditev želene organizacijske kulture za podporo pričakovanja zaposlenih in izboljšanje njihovega zadovoljstva.
Keywords: Organizacijska kultura, zadovoljstvo zaposlenih, delovno okolje, delovna uspešnost, organizacijska uspešnost.
Published in DKUM: 11.07.2025; Views: 0; Downloads: 51
Full text (1,43 MB)