1. Primerjalna analiza dela na domu glede na določena področja delaŽana Lončarič Rangus, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delo na domu kot posebno obliko opravljanja dela, v katerega je bilo v času epidemije na novo vključenih veliko število zaposlenih, in naredili primerjalno analizo dela na domu glede na določena področja dela.
V prvem delu smo predstavili zakonodajo, ki ureja področje dela na domu in teoretične osnove, pri čemer smo se osredotočili na pozitivne in negativne vidike dela na domu ter predstavili ergonomske zahteve opremljenosti delovnega mesta.
Osrednji del magistrskega dela predstavlja izvedbo intervjujev z bančnim svetovalcem, programerjem, učiteljem, vodjo, varnostnim inženirjem in strokovnim svetovalcem, ki so odgovarjali na vprašanja, povezana z doživljanjem dela na domu. Na podlagi prejetih odgovorov smo v razpravi opravili analizo, pri čemer smo ugotovili prednosti, pomanjkljivosti in razlike dela na domu na različnih področjih dela.
V zaključnem delu magistrske naloge smo podali sklepne ugotovitve. Med prednostmi dela na domu izstopata prihranek časa in fleksibilnost, med pomanjkljivosti pa pomanjkanje osebnega stika. Zaposleni doživljajo delo relativno dobro, saj vsi, razen učitelja in vodje, a priori ne odklanjajo možnosti tovrstnega načina dela oziroma razmišljajo o kombinaciji dela na domu in na delovnem mestu.
Ključne besede: Delovno mesto, delavec, panoga, delo na domu, prednosti in pomanjkljivosti dela na domu
Objavljeno v DKUM: 03.05.2022; Ogledov: 66; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,03 MB) |
2. Spolno nadlegovanje na delovnem mestu - sodna praksa v Sloveniji : magistrsko deloMateja Krpič, 2021, magistrsko delo Opis: Namen zaključnega dela je analizirati sodne primere zoper spolno nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji. V zaključnem delu so opredeljene različne definicije spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, oblike, vzroki, posledice in načini preprečevanja spolnega nadlegovanja. S študijo spolnega nadlegovanja na delovnem mestu v Sloveniji smo ugotovili, da imamo štiri pravne akte, ki urejajo področje spolnega nadlegovanja. Z analizo smo ugotavljali, kdo so najpogostejše žrtve in kdo storilci spolnega nadlegovanja, katera oblika je najpogostejša in v kolikšni meri so odgovorni storilci ter delodajalci in kakšen odnos imajo sodišča do te problematike. Med pomembnejšimi ugotovitvami je ugotovitev, da imamo v Sloveniji zelo malo primerov spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, in sicer le 27. Ugotovili smo, da je največ primerov zoper spolno nadlegovanje na delovnem mestu obravnavalo Višje delovno in socialno sodišče; najmanj primerov je obravnavalo Višje sodišče v Kopru in nobenega primera ni obravnavalo Višje sodišče v Celju. Sodišče je ugotovilo, da pri šestih primerih ni šlo za spolno nadlegovanje in pet primerov je vrnilo v ponovno sojenje. Med sodbami je šlo največkrat za tožbo med žrtvijo in delodajalcem, kjer je sodišče v vseh primerih ugotovilo objektivno odgovornost delodajalca in mu prisodilo plačilo odškodnine. Ključna ugotovitev je, da so lahko žrtve soodgovorne za nastalo škodo. Ugotovili smo, da so vse primere prijavile ženske žrtve in da so v vseh primerih bili storilci moški, predvsem tisti v vlogi nadrejene osebe in da je v večini primerov šlo za verbalno spolno nadlegovanje na delovnem mestu. Rezultati analize kažejo, da nimamo podatka o tem, če imajo delodajalci sprejeto politiko preprečevanja spolnega nadlegovanja na delovnem mestu.
Ključne besede: spolno nadlegovanje, delovno mesto, sodna praksa, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 39
Celotno besedilo (726,31 KB) |
3. Zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj : magistrsko deloSarah Grašič, 2021, magistrsko delo Opis: V zaključnem magistrskem delu smo se odločili preučiti tematiko trpinčenja na delovnem mestu, ki predstavlja velik problem v organizacijah ob pojavu odklonskega vedenja, saj ni enotne formule za preprečitev ali popravljanje škode, ki jo tovrsten mobing pusti za seboj. Načini ustrahovanja, nadlegovanja in trpinčenja se namreč med seboj razlikujejo v enaki meri, kot se med seboj razlikujemo ljudje. Vsak je drugačen kot individuum, zato ne obstaja univerzalna rešitev, ki bi delovala v vsakem primeru in bi lahko preprečila vsak potencialno neprijeten dogodek.
Najprej smo opredelili pojme odklonskih vedenj (mobing, psihično trpinčenje, spolno nadlegovanje) ter jih podrobneje opisali. Opisali smo pojavne oblike trpinčenja na delovnem mestu in vrste le-teh, nato pa smo podrobno opisali potek in opredelili faze mobinga. Analizirali in preučili smo tudi posledice trpinčenja na delovnem mestu, kakšne so posledice za žrtev, za sodelavce in za organizacijo samo. Preučili, analizirali in opisali smo dosedanje raziskave, povezane z našo temo tako v tujini kot na domačih tleh. S pomočjo podrobne metaanalize vseh predelanih raziskav smo o naši temi razpravljali tudi sami. Obenem smo preučili dosedanje ukrepe, ki so že sprejeti in se aktivno izvajajo v organizacijah zoper trpinčenje na delovnih mestih, podrobneje pa smo preučili, kako poteka ukrepanje ter zagotavljanje ustreznih pogojev za delo v policiji z vidika trpinčenja in drugih odklonskih vedenj. Opisali smo vlogo posameznika in organizacije pri teh ukrepanjih. Podrobno smo preučili mediacijo in kako le-ta poteka pri konfliktih med zaposlenimi v policiji. Zanimalo nas je, kakšni programi in projekti obstajajo zoper trpinčenje na delovnem mestu (predvsem na policiji), kot tudi, kakšni so zakonski predpisi glede tega (ali so zakoni o tej pereči temi jasno opredeljeni in definirani).
Ključne besede: delovno mesto, pogoji za delo, mobing, trpinčenje, odklonska vedenja, policija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 19.11.2021; Ogledov: 197; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,39 MB) |
4. Vpliv in preprečevanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov na delovnem mestu na zdravje zaposlenih : magistrsko deloMonika Pucko, 2021, magistrsko delo Opis: Ljudje na delovnem mestu preživijo veliko časa, zato je pomembno, da je delovno okolje varno in zdravo. Delovno okolje je lahko zelo stresno, dejavnik stresa pa je lahko tudi ustrahovanje ali obratno. Ključnega pomena za preprečevanje in zmanjšanje nezaželenih vedenjskih dejavnikov in ustrahovanja na delovnem mestu so primerni ukrepi.
Namen in cilj magistrskega dela sta bila analizirati in ugotoviti, kateri so tisti nezaželeni vedenjski dejavniki, ki vplivajo na samo zdravje in splošno počutje ljudi. Prav tako pa, ali spol in izobrazba vplivata na pogostost doživljanja nezaželenih vedenjskih dejavnikov in duševno zdravje. Na podlagi rezultatov smo predstavili primerne ukrepe za zmanjševanje stresa in nezaželenih vedenjskih dejavnikov oziroma ustrahovanja na delovnem mestu.
Pri raziskovanju smo uporabili metodo deskripcije, ki je osnova za nadaljnjo interpretacijo informacij in analizo sekundarnih virov, saj temelji na že obstoječi literaturi in podatkih, faktorsko analizo, saj je zmanjšanje števila spremenljivk ugodno za nadaljnje analize, diskriminantno analizo, s katero se ugotavlja statistično značilne razlike med spremenljivkami, in večkratno regresijo, s katero smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na duševno zdravje. Za namen magistrske naloge smo anketo in podatke pridobili iz arhiva družboslovnih podatkov, in sicer iz raziskave o slovenskem javnem mnenju iz leta 2016.
Ugotovili smo, da med spoloma ne prihaja do statistično značilnih razlik pri izpostavljenosti nezaželenim vedenjskim dejavnikom na delovnem mestu, prav tako ne drži, da so bolj izobraženi redkeje izpostavljeni nezaželenim vedenjskim dejavnikom in da redkeje doživljajo duševne težave. Ljudje, ki so izpostavljeni širjenju govoric in opravljanju imajo pozneje težave z duševnim zdravjem, medtem ko ljudje, ki so izpostavljeni ignoriranju, izključevanju, bojkotiranju in ljudje, ki so pogosteje izpostavljeni žaljivim in sovražnim pripombam na delovnem mestu, pozneje teh težav nimajo.
Ključne besede: delovno mesto, zdravje, varnost, nezaželeni vedenjski dejavniki, ustrahovanje, preprečevanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.10.2021; Ogledov: 242; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,00 MB) |
5. Ergonomsko oblikovanje delovnega mesta na preoblikovalnem stroju : diplomsko deloLuka Šatan, 2021, diplomsko delo Opis: V sklopu diplomske naloge je bil cilj doseči ergonomsko oblikovano delovno mesto na preoblikovalnem stroju za točno določen primer. Prvotno je bilo potrebno na delovnem mestu opraviti vse meritve, na osnovi katerih smo lahko s pomočjo metode OWAS, programskim paketom Jack, ter z različnimi preračuni preverjali obremenitve na zaposlenih. Na podlagi rezultatov smo lahko kasneje poiskali rešitve, katere so lahko kompleksne ali enostavne in s katerimi dosežemo ergonomsko oblikovano delovno mesto. Menim, da lahko podjetja z natančnimi pregledi delovnih mest, kasneje s pomočjo enostavnih rešitev oblikuje ergonomska delovna mesta, prav tako pa verjamem in upam, da bodo podjetja v prihodnosti čim bolj strmela k temu, saj s tem izboljšujejo kakovost dela in zadovoljstvo med zaposlenimi (skrb za njihovo zdravje in dobro počutje).
Ključne besede: ergonomija, obremenitve, delovno mesto, OWAS, Programski paket Jack
Objavljeno v DKUM: 29.09.2021; Ogledov: 225; Prenosov: 36
Celotno besedilo (3,10 MB) |
6. Vpliv izobrazbe in delovnega mesta na zadovoljstvo pri deluHana Vučko, 2021, diplomsko delo Opis: Izobražujemo se z namenom širjenja svojega znanja in spretnosti, s katerimi lahko pozneje zadovoljujemo svoje potrebe in potrebe organizacije oz. delovnega mesta, na katerem smo zaposleni. Da smo za opravljanje tega dela kompetentni, da nam omogoča uporabo tistega, kar smo skozi leta pridobili in česar smo se naučili, sta le dve izmed stvari, ki nam dajeta osebno zadovoljstvo, če sta izpolnjeni. In ker na delovnem mestu preživimo velik del našega aktivnega delovnega življenja, je zaželeno, da zaznavamo delovno zadovoljstvo, saj je le-to kritično za zadovoljstvo z življenjem, kvaliteto posameznikovega delovnega življenja in vpliva na njegovo učinkovitost in pripadnost organizaciji. Da to res najdemo, pa ni v celoti odvisno le od nas samih. V ta proces vključujemo tudi pojme, kot so država, izobraževalni sistemi, ekonomija, gospodarstvo in malo bolj specificirano, tudi posamezna podjetja oz. organizacije. Ko se vse te stvari povežejo in sodelujejo, lahko omogočijo, da bo to stanje zadovoljstva doseglo veliko več ljudi.
V diplomski nalogi v teoretičnem delu preučujemo pojme, ki so povezani s problematiko izobraževanja, vertikalnega in horizontalnega neujemanja in zadovoljstvom zaposlenih. V empiričnem delu analiziramo rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom in odgovarjamo na vprašanja, ki smo si jih zastavili v povezavi s prej omenjenimi pojmi. Ugotovili smo, da so izobraževanje, vsebina dela in zadovoljstvo zaposlenih med seboj povezani, torej da imajo dejavniki enega vpliv na zaznavanje oz. dojemanje drugega.
Ključne besede: Zadovoljstvo pri delu, izobraževanje, delovno mesto, vertikalno neujemanje, horizontalno neujemanje
Objavljeno v DKUM: 21.09.2021; Ogledov: 294; Prenosov: 31
Celotno besedilo (931,57 KB) |
7. Odstranitev predmontaže stranic v podjetju farmtech d.o.o. : magistrsko deloMitja Potočnik, 2021, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava predstavitev delovnega mesta varjenja stranic in predmontaže. Podrobneje je opisano delovno mesto, predstavljena pa je tudi analiza delovnega mesta. Analiza je predstavljena z veliko ugotovitvami in slikami iz prakse. V analizi se pokaže veliko pozitivnih kot tudi negativnih problemov, ki se jih vseeno lahko odpravi. Na podlagi analize so najprej predstavljene rešitve za reorganizacijo delovnega mesta, v nadaljevanju pa rešitve za večjo kakovost izdelkov in ergonomsko izboljšavo. Predstavljena je tudi postavitev delovnega mesta, ki je izrisana v 3D programski opremi za lažjo predstavitev. Dodanih veliko primerov različnih rešitev, ki ponazarjajo, kakšne rešitve so lahko implementirane. Predstavljena je tudi implementacija rešitev in zakaj so bile izbrane tovrstne rešitve.
Ključne besede: Varjenje stranic na prikolici, analiza, reorganizacija, delovno mesto, dvig kakovosti
Objavljeno v DKUM: 26.08.2021; Ogledov: 269; Prenosov: 45
Celotno besedilo (6,35 MB) |
8. Spletno postopanje med zaposlenimi v Sloveniji : magistrsko deloEster Doljak, 2021, magistrsko delo Opis: Spletno postopanje pomeni uporabo interneta za zasebne namene na delovnem mestu in vključuje obiskovanje spletnih strani oziroma druge spletne aktivnosti, ki niso povezane z delom. Empirične raziskave so definicijo konstrukta razširile na vse mobilne naprave, ki jih zaposleni uporabljajo med svojim delom in niso več nujno zagotovljene s strani delodajalca. Spletno postopanje postane deviantno, ko organizacijam predstavlja potencialno grožnjo in povzroči finančne izgube zaradi neproduktivnosti pri delu ali neustrezne rabe informacijsko komunikacije tehnologije. Za učinkovito upravljanje spletnega postopanja kot deviantnega vedenja je pojem potrebno razumeti, ugotoviti njegovo prisotnost in vplive nanj. V ta namen nas je zanimala pogostost spletnega postopanja v Sloveniji in primerjava s spletnim postopanjem pri delu od doma med epidemijo covida-19. V spletni raziskavi je sodelovalo 381 zaposlenih, ki na delovnem mestu spletno postopajo približno 5 % oziroma do 20 minut delovnega časa. Najpogosteje obiskujejo spletne strani, ki niso povezane z njihovim delom, spletne strani s splošnimi novicami in si dopisujejo preko aplikacij za takojšnje sporočanje. Ugotovitve analize demografskih dejavnikov potrdijo vpliv spola in starosti na spletno postopanje na običajnem delovnem mestu, medtem ko stopnja izobrazbe nima vpliva. Problematiko smo aktualizirali z analizo spletnega postopanja pri delu od doma med epidemijo, ki ga zaposleni izvajajo pogosteje kot spletno postopanje na običajnem delovnem mestu. Poleg tega je spletno postopanje na običajnem delovnem mestu pozitivno povezano s spletnim postopanjem pri delu od doma. V zaključku podajamo smernice za nadaljnje raziskovanje in predloge organizacijam za upravljanje spletnega postopanja.
Ključne besede: zaposleni, delovni čas, delovno mesto, splet, spletno postopanje, delo od doma, covid-19, Slovenija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 28.07.2021; Ogledov: 462; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,23 MB) |
9. Diskriminacija v organizacijah pri zaposlovanju in na delovnem mestuUrška Perkovič, 2021, magistrsko delo Opis: Diskriminacija predstavlja neenako obravnavo ljudi, ki se od drugih razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah. Lahko gre za spol, starost, vero, etnično ali rasno pripadnost, narodnost, spolno usmerjenost, zunanji videz, invalidnost, družbeni položaj ali kaj podobnega. Gre za lastnosti, ki so posamezniku bile prirojene, izhajajo iz razmer v okolju kjer posameznik živi ali so bile oblikovane pod vplivom okolja, v katerem posameznik deluje. Diskriminacija se lahko izraža na različne načine kot npr. sovražni govor, viktimizacijo, dajanje navodil in pozivanje k diskriminaciji, etnično profiliranje in skozi druge pojavne oblike. Diskriminacija se pogosto pojavlja tudi v sklopu aktivnosti, pri katerih v zameno dobimo dobrine, ki so večini nuja za samo preživetje, kot sta zaposlovanje in delovno mesto. Pri tem se posamezniki ali skupine lahko z diskriminacijo srečujejo skozi celotno življenje od izobraževanja, do zaposlovanja in usposabljanja, napredovanja, pri prekinitvi delovnega razmerja ter drugih komponentah dela, kot so na primer komunikacija, delovne naloge, delovni čas, plača in drugi prejemki od dela. Poleg tega pa se žrtve diskriminacije, v kolikor se osredotočimo le na negativno diskriminacijo, soočajo s številnimi negativnimi situacijami, ki bistveno vplivajo na njihovo psihično in fizično zdravje. Posledično se to v organizaciji odraža kot slabše opravljeno delo, večja odsotnost z dela, slabi odnosi in komunikacija, odpor do službe in podobno, pri čemer pa vse to lahko negativno vpliva na finančno stanje in ugled organizacije. Seveda pa je od posameznika do posameznika odvisno, kako se bo le-ta v danih okoliščinah na diskriminacijo odzval. V Sloveniji je pogosta diskriminacija na podlagi spola, ki se različno odraža pri zaposlovanju in na delovnem mestu. Največkrat je ranljivejši ženski spol, kar lahko vodi v razmere, kjer so ženske slabše plačane, ne napredujejo tako hitro kot moški spol in zasedajo hierarhično nižja delovna mesta. Na drugi strani pa si za nekatera dela delodajalci želijo ravno ženski spol, na primer predvsem zaradi njihovega zunanjega videza ali ker je bilo že v zgodovini takšno delo v domeni žensk, kjer pa pride do izraza diskriminacija moških. Enakopravnost spolov v Sloveniji ureja niz izhodišč, zakonov, predpisov, pa tudi priporočil nevladnih organizacij, ki so namenjeni preprečevanju diskriminacije, poleg tega pa smo zaradi članstva v Evropski uniji pridobili še dodatne smernice in predpise za njeno preprečevanje, enako velja za mednarodna združenja. Kljub temu pa bi bilo potrebno nadaljevati z razvojem zakonodaje in prakse zagotavljanja enakopravnosti spolov ter dodatnim normativnih urejanjem vseh področij delovanja družbe.
Ključne besede: diskriminacija, neenakost, spol, zaposlovanje, delovno mesto
Objavljeno v DKUM: 06.07.2021; Ogledov: 418; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,57 MB) |
10. Učinki uporabe nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju : magistrsko deloŠpela Mar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo ugotavljali, kakšni so učinki nosljivih tehnologij kot podpora pri aktivnem staranju. V raziskavi so sodelovale osebe, starejše od 45 let. Rezultati so pokazali, da nosljive tehnologije vodijo k izboljšanju fizične pripravljenosti posameznikov in jim tako služijo kot podpora pri aktivnem življenju. Ugotovili smo tudi, da se večina uporabnikov samih nauči uporabljati nosljive tehnologije, kar je za generacijo, ki ni odraščala s tehnologijo, zelo spodbudna informacija. Prav tako se je pokazalo, da redno nadziranje podatkov vodi v večjo motivacijo po gibanju, kar vodi v bolj aktivno življenje. Rezultati, ki smo jih v magistrski nalogi pridobili, so lahko dobro izhodišče za prihodnje raziskave in dobra osnova za pripravo izobraževanj o uporabi nosljivih tehnologij za starejše.
Ključne besede: nosljive tehnologije, aktivno staranje, delovno mesto, starostniki
Objavljeno v DKUM: 05.07.2021; Ogledov: 298; Prenosov: 42
Celotno besedilo (2,27 MB) |
