1. Primerjava med 1d in 3d cfd numerično simulacijo motornega prostora delovnega stroja : diplomsko deloTomaž Rejc Zagožen, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen zaključnega dela je primerjava med 1D in 3D CFD numerično simulacijo kompleksnega motornega prostora delovnega stroja. Zanima nas, ali je 1D CFD simulacija smiselna in dovolj natančna za nadaljni razvoj hladilnega sistema. CAD model delovnega stroja je bil uvožen v GEM3D ter primerno obdelan za izvoz v 1D model. 1D model je bil izdelan in simuliran v programski opremi GT-SUITE.
Končna ugotovitev je, da trenutno GT-SUITE še ne premore obdelovati tako kompleksnih modelov, vendar ima zelo dobro podlago za obdelavo modelov v začetni fazi razvoja modela.
Keywords: motorni prostor, delovni stroj, 1D CFD, primerjava med 1D in 3D CFD simulacijo, GT-SUITE, GEM3D, GT-ISE, CFD, 1D model, 3D model, numerična simulacija
Published in DKUM: 06.05.2025; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (1,92 MB) |
2. Ergonomska ureditev pisarniškega delovnega mestaStella Jaklin, 2022, undergraduate thesis Abstract: Zdravje je ena najbolj pomembnih dobrin človeka in posledično tudi podjetja. Zdravstvene težave na delovnem mestu lahko negativno vplivajo na produktivnost, zavzetost in motivacijo zaposlenih. Delo v pisarniškem okolju je izpostavljeno številnim tveganjem, ki imajo lahko dolgoročne posledice. Eden od vzorkov, zakaj lahko na delovnem mestu pride do zdrastvenih težav, je nepravilna ergonomska ureditev delovnih prostorov. Vsakodnevno sedenje, šibka osvetljenost, slaba prezračenost, pisarniška miza in stol, neprilagojena posamezniku, vse so to razlogi, zakaj prihaja do zdravstvenih težav pri pisarniških zaposlenih. V diplomskem delu smo preučevali, kaj je ergonomija, zakonodajo na področju ergonomije, zdravstvene težave, s katerimi se srečujejo pisarniški zaposleni, in kako mora izgledati ergonomsko urejena pisarna. Prav tako smo v diplomskem delu izvedli raziskavo, v kateri so sodelovali zaposleni podjetja X. Z raziskavo smo želeli izvedeti, ali zaposleni delajo na ergonomsko urejenem delovnem mestu in ali so seznanjeni s pomenom ergonomije in z njenimi vplivi na zdravje.
Keywords: ergonomija, zaposleni, zdravje, ureditev, delovni prostor
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 832; Downloads: 244
Full text (951,06 KB)
This document has many files! More... |
3. ANALIZA GIBLJIVOSTI FREZALNEGA ROBOTA KUKA KR 150-2Matej Veber, 2016, master's thesis Abstract: Z razvojem robotike v industrijskih aplikacijah se je razvilo tudi optimiranje robotskega mehanizma. Proizvajalci robotov v tehnični specifikaciji med drugim podajo karakteristike robota, kot so omejitve gibanja osi, maksimalne hitrosti osi ter dvodimenzionalen tehnološki načrt delovnega prostora robota. Pretekle raziskave so pokazale, da navedene informacije ne zadostujejo za izbiro primernega industrijskega robota. Lahko se namreč zgodi, da izbrani robot za določeno aplikacijo ustreza vsem podanim zahtevam, ko pa je dejansko integriran v tehnološki sistem, se lahko izkaže, da v določeni postavitvi in položaju robotski mehanizem ni dovolj gibljiv (ne more opraviti zastavljene naloge). Iz tega sledi, da nimamo podane zelo pomembne informacije o gibljivosti robota v priročnem delovnem prostoru. Pri opisovanju funkcionalnih lastnosti mehanizma uporabljamo različne matematične funkcije, kot so dosegljivi in priročni delovni prostor, gibljivost in ostali kinematični indeksi.
Močnostna gibljivost robotskega mehanizma je nov indeks, ki podaja zmogljivost robotskih mehanizmov. Vključuje vpliv rotacij in translacij pri gibanju mehanizma, pri tem pa so enote enake. Obstoječe metode za izračun gibljivosti so fizično nekonsistentne in invariantne. Indeks močnostne gibljivosti je naraven in homogen kazalnik gibljivosti robotskega mehanizma in je fizično konsistenten. Omenjeni indeks bomo vključili v analizo gibljivosti frezalnega robota KUKA KR 150-2. Preverjanje rezultatov in izračunov sledi praktičnem delu naloge.
Keywords: robotika, robotsko frezanje, KUKA KR 150-2, gibljivost robotskega mehanizma, indeks gibljivosti, indeks močnostne gibljivosti, tehnologija odvzemanja materiala z robotom, togost robotskega mehanizma, delovni prostor robota.
Published in DKUM: 16.09.2016; Views: 1734; Downloads: 284
Full text (4,18 MB) |
4. DOLOČITEV OPTIMALNEGA DELOVNEGA PROSTORA ROBOTAŽan Grabner, 2016, undergraduate thesis Abstract: V praksi se srečujemo s problemom pravilne postavitve robota za čim boljšo manipulacijo. Delovni prostor je namreč odvisen od same zgradbe robota, zato manipulacijo znotraj tega ni povsod enaka, na nekaterih delih celo ni mogoča. V izogib kasnejšim težavam je potrebno vnaprej predvideti, kje je področje delovnega prostora, v katerem bo gibljivost robota najboljša. Zaradi tega je bil izdelan postopek izračuna in vizualizacije celotnega delovnega prostora in prikaz področij kjer je gibljivost boljša oz. slabša, ter primerjava postopka reševanja z direktno in inverzno kinematiko.
Keywords: delovni prostor robota, določitev, optimizacija, vizualizacija, gibljivost, robotski mehanizem, Denavit-Hartenberg, ACMA, direktna kinematika, inverzna kinematika
Published in DKUM: 06.04.2016; Views: 2520; Downloads: 179
Full text (3,15 MB) |
5. |
6. Manipulability of a haptic mechanism within the cylindrical space of an MR scannerMatej Rajh, Srečko Glodež, Jože Flašker, Karl Gotlih, 2012, original scientific article Abstract: The aim of this paper is to present developed 3 DOF haptic mechanism and 3D visualization method for analysis of mechanism manipulability problems within limited space. Improvement in mechanism manipulability within cylindrical space is crucial for devices, which operate in MR tunnel. This solution enables the plotting of quantitative 3D representation for each point in the mechanism's workspace, using selected resolution which can be determined in advance. The cross-section between the limited space and the whole arbitrary workspace shows the ability for movement execution.
Keywords: gibljivost, Jacobijeva matrika, delovni prostor, haptični mehanizem, MR-združljivost, omejen prostor, manipulability, Jacobian matrix, workspace, haptic mechanism, MR compatibility, limited workspace
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1410; Downloads: 98
 Link to full text |
7. IZBOLJŠANJE DELOVNIH IN BIVALNIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE NA KMETIJI FONMetoda Osolnik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Vsakodnevno opravljanje kmečkih opravil terja od kmeta veliko fizičnega napora. Še posebno, če prostorske in delovne površine niso prilagojene tako, da bi delo potekalo nemoteno, se pravi kar se da hitro in brez prevelikih naporov.
Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, predstavljajo neprimerna ureditev hleva in slabi delovni pogoji, ki podaljšujejo delovne procese. Obravnavali pa smo tudi oteževalne okoliščine, ki jih povzroča velika razdrobljenost kmečke posesti.
Področje dela je usmerjeno na zbiranje podatkov o obstoječem stanju in analiziranje le-tega. Raziskovanje je osredotočeno v to, kako bomo najhitreje, najceneje in pa učinkovito prišli do novega delovnega okolja oziroma novega hleva, ki je nujno potreben.
Z raziskavo smo ugotovili, da pomanjkanje prostora in neprimerna urejenost hleva in njegove okolice močno vplivata na čas in učinkovitost dela v hlevu. Ko smo odkrili možne izboljšave, smo dobili način izvedbe dela, ki je najbolj učinkovit za prisotne v delovnem procesu ter za samo živino.
Z diplomsko nalogo bomo poglobili znanje o pogojih, ki so potrebni za dobro počutje živali, kar je osnovni pogoj za ekonomsko uspešnost govedorejske kmetije. Objekt bo služil sodobni proizvodnji mleka z upoštevanjem kriterijev EU.
Rezultati naloge so: predlog ureditve novega hleva, skrajšanje delovnega časa, omogočeno nemoteno gibanje po hlevu in doseženi optimalni pogoji dela. Z uvedbo novega objekta smo zmanjšali tudi tveganje nesreč na delovni površini, do katerih pride zaradi pomanjkanja prostora in drugih dejavnikov.
Keywords: kmetijstvo, hlev − delovni prostor oziroma površina, hlevska oprema, optimalni delovni pogoji, izboljšava procesa
Published in DKUM: 08.10.2014; Views: 1704; Downloads: 255
Full text (3,61 MB) |
8. TOPOLOGIJA DELOVNIH PROSTOROV INDUSTRIJSKIH ROBOTOVAndrejka Zver, 2013, master's thesis Abstract: Kljub razširjenosti robotskih sistemov v industriji je malo znanega o samem algebraičnem in geometrijskem ozadju, ki nam dejansko definira uporabnost in sposobnost robotskega sistema v dani točki delovnega prostora. S takim znanjem lahko predvidimo obnašanje robota v vsakem položaju delovnega prostora in s tem preprečimo morebitne zaplete. Z namenom priti do teh podatkov je v nalogi delovni prostor industrijskega manipulatorja opisan s pomočjo topologije prostorov, ki nam podaja matematično dogajanje znotraj le-tega. Za lažjo predstavo je delovni prostor robota prikazan s pomočjo nivojskih krivulj, ki nam dajo obris samega prostora, s prerezi po posameznih nivojih pa lahko pogledamo v sam prostor. Izrise in prereze sem izdelala s pomočjo programske opreme Mathematica.
Kljub večjemu številu parametrov, ki nam podajajo lastnosti delovnega prostora robota pridemo do ugotovitve, da imajo največji vpliv na tega dejansko dolžine ročic posameznih sklepov.
Opis delovnega prostora s topološkimi zakonitostmi vsekakor pripomore k lažjemu razumevanju delovnega procesa robotskega sistema in s tem pomaga pri odpravljanju morebitnih napak pri samem izvajanju želenih nalog robota.
Keywords: robotika, delovni prostor robota, kinematika, topologija
Published in DKUM: 12.07.2013; Views: 2187; Downloads: 291
Full text (7,84 MB) |
9. NAVIGACIJA ROBOTA V DELOVNEM PROSTORUTadej Pušnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Gibanje robota v okolici singularnih točk povzroča težave z vodljivostjo in nadzorom. V našem diplomskem delu smo se osredotočili na problem, ki je posledica singularnosti. Naš cilj je bil izdelati program, ki nam sproti izrisuje delovno področje, oziroma stopnjo singularnosti. Kadar se robotski sistem znajde v tem področju, ne more več opravljati dela.
Keywords: robotski sistem, delovni prostor, singularne točke, navigacija
Published in DKUM: 20.11.2012; Views: 1432; Downloads: 164
Full text (1,49 MB) |
10. OBČUTLJIVOST KRITERIJEV GIBLJIVOSTI ROBOTOV V OKOLICI SINGULARNIH TOČKMitja Filipič, 2011, undergraduate thesis Abstract: Singularne točke v delovnem prostoru v robotiki povzročajo ogromno težav, kadar se robot giblje v okolici teh. Singularno točko doseže robotski mehanizem takrat, ko se v neki smeri ne more več pomikati. Zato je v robotiki pomembno, da se takim položajem čim bolj izogibamo. V diplomskem delu smo se ukvarjali s programom, ki izračunava in prikazuje hitrostni elipsoid kot mero oddaljenosti od singularnosti. Namen je bil izdelati orodje, da bi lahko na daljavo vodili robota, kar iz naše pisarne. Na tak način bi lahko zmeraj vedeli, kje pred nami so singularne točke in v kateri smeri je gibanje vrha robota mehanizma omejeno.
Keywords: občutljivost, gibljivost robotov, singularne točke, delovni prostor
Published in DKUM: 02.11.2011; Views: 2887; Downloads: 236
Full text (1010,54 KB) |
