| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo starejših delavcev pri delu kot dejavnik podaljšanja zaposlitve v Sloveniji in EU
Aleksander Aristovnik, Ksenja Jaklič, 2013, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen članka je ugotoviti, kakšno je zadovoljstvo starejših delavcev pri delu v Sloveniji v primerjavi z EU, analizirati njegove posamezne dimenzije, specifike glede na starost, spol, sektor dejavnosti in vrsto poklica ter ugotoviti, kaj ga najbolj determinira. V statistični analizi, v kateri so bili uporabljeni podatki Pete Eurofoundove raziskave o delovnih razmerah v Evropi iz leta 2010, ugotavljamo, da se Slovenija, ki je imela leta 2011 najnižjo stopnjo zaposlenosti starejših v EU, po stopnji zadovoljstva starejših delavcev pri delu med državami članicami uvršča na 15. mesto in zaostaja za povprečjem EU. Če so slovenski starejši delavci tako kot njihovi evropski kolegi najbolj zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in najmanj z možnostmi za napredovanje, pa primerjava z drugimi državami članicami pokaže, da so relativno nezadovoljni z delovnimi pogoji, plačo in ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo ter relativno zadovoljni s koristnostjo lastnega dela in s sodelavci. Stopnjo zadovoljstva starejših delavcev pri delu najbolj determinira zadovoljstvo z ustreznostjo motiviranja za zavzeto delo.
Ključne besede: starejši delavci, zadovoljstvo pri delu, stopnja zaposlenosti, delovni pogoji, Slovenija, EU
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 313; Prenosov: 0

2.
Kako težák je poklic računovodij
Iztok Kolar, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: V raziskavi obravnavamo značilnosti opravljanja poklica računovodje. Rezultati raziskave kažejo, da slovenski računovodje delajo v povprečju več ur na teden, kot je povprečje v Sloveniji in 27 državah EU. Preučevanja bolniške odsotnosti respondentov raziskave so pokazala, da je bolniška odsotnost računovodij v povprečju manjša kot pri drugih poklicih v Sloveniji in tudi 27 državah EU. Zbrani podatki kažejo, da poklic računovodje za moške ni bolj naporen kot za ženske. Eksplorativna faktorska analiza je razkrila vzroke za delovne napore opravljanja poklica računovodje, to so velik pritisk nadrejenih na njihovo delo, pomanjkanje avtonomije pri opravilih in pogoste spremembe delovnih nalog. Največjo težavo pri opravljanju poklica računovodje trenutno predstavljajo nenehne spremembe zakonodaje in časovni roki za dokončanje delovnih opravil.
Ključne besede: računovodstvo, računovodski delavci, poklici, delovni pogoji, raziskave
Objavljeno v DKUM: 06.09.2023; Ogledov: 279; Prenosov: 0

3.
Primerjava delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem
Danijela Šerbinek, 2018, magistrsko delo

Opis: Delovne razmere so pomemben dejavnik oziroma pokazatelj stanja, ki vlada v posamezni organizaciji. Skrb za dobre medsebojne odnose med zaposlenimi in nadrejenimi bi morala biti za vsako vodstvo primarnega pomena. Brez prisotnosti človeških virov oziroma kadrovske funkcije nobena organizacija ne more delovati, zato se nanjo v procesu poslovanja nikakor ne sme pozabiti. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer smo v sklopu proučevanja delovnih razmer podrobneje raziskali osnovne delovne pogoje, delovno razmerje in delovni čas. V empiričnem delu smo naredili raziskavo oziroma primerjavo delovnih razmer med javnim in zasebnim podjetjem. Na podlagi pridobljenih rezultatov raziskave smo ugotovili, da je treba prioritetno pristopiti k ozaveščanju ljudi o prednostih skrajšanega delovnega časa, saj prinašajo veliko pozitivnih učinkov tako na zaposlene kot na delodajalce. Raziskava je pokazala, da med anketiranimi zaposlenimi obstaja velik interes po postopnem upokojevanju, zato je tudi to področje ena izmed prioritetnih nalog vsakega delodajalca, če želi v prihodnje konkurirati na trgu. Magistrsko delo je namenjeno vsem delodajalcem oziroma posameznikom, ki delujejo na področju managementa človeških virov, kot tudi vsem zaposlenim, ki so željni novih spoznanj.
Ključne besede: osnovni delovni pogoji, delovno razmerje, delovni čas, javno podjetje, zasebno podjetje
Objavljeno v DKUM: 19.10.2018; Ogledov: 1088; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

4.
Zdravstveni absentizem v proizvodnem podjetju
Sašo Nunar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Na začetku teoretičnega dela diplomske naloge smo opisali zdravje v organizaciji, ki je pomembno za nadaljnje razumevanje teme, ki smo jo obravnavali. Predstavili smo dejavnike, ki vplivajo na pojav bolniškega staleža, otežene vplive v delovnem okolju ter prikazali nekatere primere dobrih praks slovenskih podjetij, ki so z različnimi ukrepi uspešno zmanjšali zdravstveni absentizem. Prav tako smo opisali promocijo zdravja na delovnem mestu, absentizem in formule za njegovo izračunavanje, posledice ter stroške absentizma. Na koncu teoretičnega dela smo bolj podrobno predstavili zdravstveni absentizem in naredili primerjavo podatkov o zdravstvenem absentizmu v Sloveniji z drugimi evropskimi državami. V empiričnem delu smo se posvetili analizi in interpretaciji podatkov, ki smo jih pridobili iz proizvodnega podjetja, na katerega se diplomsko delo tudi nanaša. Skušali smo prikazati, katere vrste absentizma je bilo v podjetju največ ter kakšna je bila stopnja absentizma od maja 2015 do maja 2016. Prav tako nas je zanimalo, v katerem proizvodnem obratu v podjetju je bilo največ absentizma in zakaj ter katere vrste absentizma so v posameznih obratih dominirale. Ugotovili smo, da je bilo v ostalih službah, ki sicer niso del proizvodnje, temveč predstavljajo režijo, največ primerov bolniške odsotnosti, takoj zatem pa glede na primere sledi proizvodni obrat D. Rezultati so se med seboj nekoliko razlikovali, saj smo podatke o primerih bolniške odsotnosti analizirali za celotno leto 2015 in tekoče leto 2016, o stopnji absentizma pa smo upoštevali podatke, ki so nam bili na voljo, in sicer od maja 2015 do maja 2016. Najbolj pogost vzrok za odsotnost z dela je bila v vseh obratih kot tudi v ostalih službah (režija), boleznina. Na koncu oziroma v zaključku smo podali predloge ukrepov, s katerimi bi podjetje zdravstveni absentizem lahko zmanjšalo in ga obvladovalo.
Ključne besede: zdravstveni absentizem, delovni pogoji, proizvodno podjetje, zdravje, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1832; Prenosov: 407
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

5.
PRAVNI ASPEKT EKONOMIČNOSTI URESNIČEVANJA PROMOCIJE IN KREPITVE ZDRAVJA NA DELOVNEM MESTU
Andreja Nabernik, 2016, diplomsko delo

Opis: Zdrav in zadovoljen človek pomeni večji doprinos za podjetje v katerem je zaposlen, hkrati je tudi večji doprinos za državo in družbo v celoti. V prvi vrsti je za svoje zdravje odgovoren vsak posameznik, a ker znaten del svojega življenja aktivna populacija preživi na delovnem mestu mora tudi delodajalec poskrbeti, da ohranja ter hkrati krepi zdravje svojih zaposlenih, ter tudi tako skrbi za optimizacijo produktivnosti in uspešnosti iz vidika zagotavljanja zdravju prijaznih delovnih pogojev. Država in družba, ki pa si od uspešnega gospodarstva obetata koristi in s tem povezan družbeni napredek morata, tako kot delodajalec stremeti k zdravi in zadovoljni aktivni populaciji. Vse omenjene stranke imajo na voljo instrumente, ki bi lahko povečale obseg in kvaliteto izvajanja ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu, pa teh ne izkoriščajo v zadostni meri. Ob vseh teoretičnih dognanjih in spričo ne malo primerov dobrih praks na domačih in tujih tleh se delodajalci kot tudi država še vedno v premajhnem odstotku zavzemajo za dosledno in kvalitetno izvedbo ukrepov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Medtem, ko delodajalci zaradi slabe ozaveščenostiv problematiki vidijo le finančno obremenitev tudi država s spodbudami ne poseže dovolj globoko v zavest podjetij, da bi ta delovala na preventivi. Nizka ozaveščenost in primanjkljaj sredstev zavirata zavzetost pri zakonsko določenem uresničevanju programov promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu. Dosledni izračuni in preudarna proučitev naložb in donosov pa vendarle kažejo, da bi morale vpletene strani, ki presegajo nacionalne okvire, aktivneje poseči na področje razvoja politik, ki bi od zaposlenega do podjetja, države in družbe na splošno, dvignile raven zavedanja pomena promocije in krepitve zdravja na delovnem mestu.
Ključne besede: promocija zdravja, delodajalec, delojemalec, država, družba, delovno mesto, naložba, donos, delovni pogoji, spodbude
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 1645; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (580,45 KB)

6.
VLOGA SODOBNIH DELOVNIH POGOJEV PRI DOŽIVLJANJU STRESA MED ZAPOSLENIMI: ALI SO INDIVIDUALNE ZNAČILNOSTI PRI TEM POMEMBNE?
Marina Strahinić, 2016, magistrsko delo

Opis: Družbene spremembe, kot sta globalizacija gospodarstva in recesija, pred delovne organizacije postavljajo vse večje zahteve po konkurenčnosti, na katere se organizacije pogosto odzovejo tako, da želijo zmanjševati stroške z odpuščanjem zaposlenih in z vse večjimi zahtevami do preostalih zaposlenih. Sprva lahko povečane zahteve res spodbudijo tudi večjo učinkovitost delavcev, vendar nepopustljivi pritiski skozi čas pripeljejo do negativnih posledic tako za zaposlene kot za organizacijo. V prihodnosti lahko pričakujemo le še večjo globalizacijo gospodarstva, kar pomeni, da pritisk zaradi zahtev po vse večji učinkovitosti ne bo izginil. Raziskovalci tega področja vidijo rešitev v prepoznavanju potrebe po preprečevanju in obvladovanju stresa na delovnem mestu. Namen pričujoče študije je raziskati povezavo med sodobnimi delovnimi pogoji in duševnim stresom ter preveriti, ali izbrane individualne značilnosti moderirajo omenjene povezave. Na vzorcu 178 zaposlenih v slovenski policiji je bilo ugotovljeno, da k duševnim simptomom stresa pomembno prispevajo obremenitve delovnih nalog, ki jih učinkoviteje obvladujejo psihološko odpornejši in čustveno stabilnejši zaposleni, ter trpinčenje na delovnem mestu. Karierna negotovost predstavlja stresor le zaposlenim z zunanjim lokusom kontrole, medtem ko nestandardni delovni urnik in odsotnost delovnih resursov ne prispevata k duševnim simptomom stresa.
Ključne besede: sodobni delovni pogoji, duševni simptomi stresa, individualne značilnosti, slovenska policija
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1551; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

7.
Pogled menedžerjev in zaposlenih na kakovost delovnega življenja v slovenskem hotelirstvu
Metod Šuligoj, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtor ugotavlja, da je pri hotelirstvu poleg ekonomskega in pravnega zornega kota pomemben tudi sociološki vidik. Po splošni opredelitvi pojma kakovost delovnega življenja izpostavi več pomembnih elementov tega v hotelirstvu, npr. odnos med zaposlenimi in gosti, stopnjo avtonomije in delovne pogoje. V empiričnem delu je avtor še bolj konkreten in izpostavi štiri dimenzije kakovosti delovnega življenja: samostojno odločanje, samostojno reševanje konfliktov z gosti, inovativnost in kontrolo. Pri tem s pomočjo bivariatne analize ugotovi, da pri vseh dimenzijah, razen pri kontroli, obstaja statistično značilno različen pogled na kakovost delovnega življenja med menedžerji in zaposlenimi.
Ključne besede: manager, zaposleni, hotelirstvo, kakovost, management, vodenje, delovno okolje, delovni pogoji, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 1276; Prenosov: 71
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu : diplomsko delo univerzitetnega študija
Dejan Šarčević, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge je vzroki nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Z diplomsko nalogo želimo opredeliti vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu in dodobra preučiti posledice nezaželenega vedenja delavcev za podjetje. Diplomska naloga je razdeljena na štiri ključna poglavja. V prvem delu diplomske naloge bomo podali splošne informacije in lastnosti delovnega mesta. Dotaknili se bomo tudi teme motivacije na delovnem mestu in zadovoljstvo delavcev na delovnem mestu. V drugem delu bomo našteli in opisali ključne vzroke nezaželenega vedenja delavcev na delovnem mestu. Vzroki, katere bomo obravnavali so sledeči: neustrezni delovni pogoji, nerazumevanje s sodelavci in nadrejenimi, nezadovoljstvo s plačo in ostalimi dodatki, enoličnost dela, mobbing na delovnem mestu in nezmožnost napredovanja in prevzemanja odgovornosti. V tretjem delu diplomske naloge se bomo osredotočili na posledice nezaželenega vedenja delavcev na podjetje. Ključne posledice so: odpovedi delovnega razmerja, večja želja po predčasni upokojitvi, izguba produktivnosti ipd. V zadnjem delu diplomske naloge sledi raziskovalni del, v katrerem bomo podali analizo ankete, ki smo jo izvedli. Analiza ankete bo vsebovala grafično ponazoritev kot tudi obrazložitev pridobljenih rezultatov.
Ključne besede: delovno mesto, nezaželeno vedenje, vzroki, nezadovoljstvo, mobing, delovni pogoji, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 1673; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (604,93 KB)

9.
IZBOLJŠANJE DELOVNIH IN BIVALNIH POGOJEV ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE NA KMETIJI FON
Metoda Osolnik, 2014, diplomsko delo

Opis: Vsakodnevno opravljanje kmečkih opravil terja od kmeta veliko fizičnega napora. Še posebno, če prostorske in delovne površine niso prilagojene tako, da bi delo potekalo nemoteno, se pravi kar se da hitro in brez prevelikih naporov. Problem, ki smo ga obravnavali v diplomski nalogi, predstavljajo neprimerna ureditev hleva in slabi delovni pogoji, ki podaljšujejo delovne procese. Obravnavali pa smo tudi oteževalne okoliščine, ki jih povzroča velika razdrobljenost kmečke posesti. Področje dela je usmerjeno na zbiranje podatkov o obstoječem stanju in analiziranje le-tega. Raziskovanje je osredotočeno v to, kako bomo najhitreje, najceneje in pa učinkovito prišli do novega delovnega okolja oziroma novega hleva, ki je nujno potreben. Z raziskavo smo ugotovili, da pomanjkanje prostora in neprimerna urejenost hleva in njegove okolice močno vplivata na čas in učinkovitost dela v hlevu. Ko smo odkrili možne izboljšave, smo dobili način izvedbe dela, ki je najbolj učinkovit za prisotne v delovnem procesu ter za samo živino. Z diplomsko nalogo bomo poglobili znanje o pogojih, ki so potrebni za dobro počutje živali, kar je osnovni pogoj za ekonomsko uspešnost govedorejske kmetije. Objekt bo služil sodobni proizvodnji mleka z upoštevanjem kriterijev EU. Rezultati naloge so: predlog ureditve novega hleva, skrajšanje delovnega časa, omogočeno nemoteno gibanje po hlevu in doseženi optimalni pogoji dela. Z uvedbo novega objekta smo zmanjšali tudi tveganje nesreč na delovni površini, do katerih pride zaradi pomanjkanja prostora in drugih dejavnikov.
Ključne besede: kmetijstvo, hlev − delovni prostor oziroma površina, hlevska oprema, optimalni delovni pogoji, izboljšava procesa
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 1636; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (3,61 MB)

10.
VPLIV DELOVNIH IN ORGANIZACIJSKIH DEJAVNIKOV NA NASTANEK SINDROMA IZGOREVANJA V SOCIALNOVARSTVENIH ZAVODIH V REPUBLIKI SLOVENIJI
Ljiljana Leskovic, 2014, doktorska disertacija

Opis: V nalogi smo raziskali vpliv delovnih in organizacijskih spremenljivk na izgorevanje pri zaposlenih v zdravstveni negi in oskrbi v socialnovarstvenih zavodih Slovenije. Za zbiranje primarnih podatkov smo oblikovali dva modificirana anketna vprašalnika: modificiran vprašalnik MBI obravnava izgorelost pri delu, modificiran vprašalnik JDI pa obravnava zadovoljstvo pri delu. Kontrolna lista psihosomatskih motenj temelji na mednarodni klasifikaciji psihosomatskih motenj. Z anketiranci smo opravili tudi strukturiran intervju, ki obsega vprašanja o doživljanju delovne situacije, medosebnih odnosov z oskrbovanci in njihovimi svojci ter doživljanju starosti kot posebnega življenjskega obdobja. Raziskava je zajela deset socialnovarstvenih zavodov, vprašalnik je izpolnilo 228 zaposlenih.
Ključne besede: Izgorevanje na delovnem mestu, delovni pogoji, organizacijske spremenljivke, socialnovarstveni zavodi
Objavljeno v DKUM: 18.09.2014; Ogledov: 2827; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (5,38 MB)

Iskanje izvedeno v 27.99 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici