1. Zagotavljanje varnih delovnih razmer v času izbruha bolezni covid-19Tim Zupan, 2022, magistrsko delo Opis: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in
obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno
zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih
delovnih razmer.
Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati
tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni
in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja
COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno
tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi
Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in
širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti
oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da
je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna
nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne
organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.
Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo
in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19.
Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna
zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje
obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti
dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec
z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja.
Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih
mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169.
člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja
kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in
drugih nesreč oz. okoliščin.
Ključne besede: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo
osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 132
 Celotno besedilo (1,59 MB) |
2. Razširjenost modne industrije in okoljska problematika v nerazvitih državah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTjaša Rajh, 2017, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga obravnava različne dejavnike tveganja, ki so spremljevalci sodobne tekstilne in modne industrije. Živimo v času, v katerem je vedno večji poudarek na materialnih dobrinah, ljudje pa vedno večjo pozornost namenimo prav oblačilom. Tako se je tekstilna industrija v zadnjih letih zelo razširila, zaradi česar občutimo negativne posledice na marsikaterem področju. Namen naloge je prav tako opozarjanje in ozaveščanje ljudi, da lahko z drugačnimi izbirami in s spremembo potrošniških navad na področju mode vplivajo na proizvajalce, modne korporacije in od njih zahtevajo drugačne, višje standarde glede človekovih pravic in varovanja okolja.
V diplomskem delu so predstavljeni temeljni pojmi s področja tekstilne industrije ter njen vpliv na okolje in človeka. Zaradi hitrega razvoja in vedno večje potrebe po oblačilih prihaja do vedno več obolenj ljudi, onesnaževanja in uničevanja okolja ter kršenja človekovih pravic. Na tem področju poznamo pravično trgovino, ki se vse bolj uveljavlja tudi v Sloveniji in katere cilj je v prvi vrsti opozoriti ljudi, da naj bo trgovina pravična za vse in da naj vsak dobi ustrezno plačilo za svoje delo. Prizadeva si odpraviti izkoriščanje in pokazati ljudem, da se da pravično trgovati. Velika težava je tudi neekološko pridobivanje bombaža, saj zaradi različnih vrst pesticidov uničujejo rodovitna tla, krčijo se gozdne površine in izginjajo jezera. Pesticidi ostanejo tudi v že obranem bombažu, ki je pozneje v stiku z delavci v tekstilnih tovarnah in nato tudi z našo kožo, kar lahko negativno vpliva na zdravje.
Skoraj nikoli se ne vprašamo, od kje pride bombažna majica, ki jo kupimo po nenormalno nizki ceni, kakšna je njena sestava in pod kakšnimi pogoji je bila izdelana. Ugotovili smo, da so ljudje v zadostni meri ozaveščeni o problematiki v modni industriji, vendar kljub vsemu premalo, da bi prišlo do večjih izboljšav. Potrošniki sami bi lahko uvedli največ izboljšav na tem področju, že s spremembo nakupovalnih navad.
Ključne besede: tekstilna industrija, bombaž, pridobivanje bombaža, ekološka kriminaliteta, delovne razmere, pravična trgovina, nevladne organizacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.06.2017; Ogledov: 1660; Prenosov: 354
Celotno besedilo (899,33 KB) |
3. ORGANIZIRANOST PRODAJNE FUNKCIJETilen Oseli, 2011, diplomsko delo Opis: Namen vsakega podjetja je pretvarjati poslovne aktivnosti v dobiček, ta pa je med osrednjimi kazalci uspeha podjetja. Ta uspeh ustvarjajo predvsem ljudje, ki so zaposleni v podjetju. Zavedamo se, da so zaposleni najbolj produktivni in uspešni, kadar imajo na voljo dobre delovne razmere in kadar so zadovoljni. V praksi se teh dejstev velikokrat premalo zavedamo. Osebno zadovoljstvo posameznika se odraža tudi na vzdušju celotnega kolektiva in s tem krepi pripadnost podjetju, kar se najbolje kaže na poslovnih rezultatih. Zato je še toliko pomembnejša vloga vodilnih pri ugotavljanju potreb zaposlenih.
Diplomsko delo smo poleg uvoda, ki zajema predstavitev problema, namen, metode, cilje in hipoteze, razdelili na tri dele. V prvem, teoretičnem delu smo s pomočjo domače in tuje literature povzeli mišljenja različnih avtorjev ter predstavili pomen človeškega kapitala, izobraževanja zaposlenih ter opisali povezavo med osebnim zadovoljstvom in delovnimi razmerami ter uspešnostjo podjetja. V drugem delu diplomskega dela smo predstavili obstoječe stanje podjetja ter ga podrobno osvetlili. V zadnjem, tretjem delu smo predstavili raziskavo, jo analizirali ter na podlagi raziskave potrdili ali ovrgli hipoteze.
Ključne besede: delovne razmere, zadovoljstvo zaposlenih, telefonsko trženje
Objavljeno v DKUM: 11.08.2011; Ogledov: 1492; Prenosov: 146
Celotno besedilo (792,69 KB) |
4. EKONOMSKI UČINKI PRI UVEDBI ERGONOMSKIH UKREPOVKlavdija Kimovec, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljeno ter raziskano medsebojno prepletanje ergonomije z ekonomijo v podjetjih. Področje dela je usmerjeno v pomen ergonomskih ukrepov ter njihov vpliv na poslovanje podjetja.
Raziskovanje je osredotočeno na pomanjkanje ergonomskih ukrepov pri rutinsko monotonem delu za tekočim trakom. Pri delavcih v proizvodnji so prisotne preobremenitve, te vplivajo na fizično in psihično stanje zaposlenih, kar se nato odraža na ekonomskem področju podjetja. Prikazane so negativne posledice za podjetja, do katerih prihaja zaradi pomanjkanja ergonomije, oziroma pozitivni učinki na poslovanje podjetja ob večjem poudarku na tem področju.
Na danem primeru smo predstavili prenovo podjetja, kakšne so možne rešitve za izboljšanje sedanjega stanja ter omejitve, s katerimi se pri tej prenovi sooča podjetje. Vloga vodilnih v podjetju na tem področju je zelo pomembna, zato smo se osredotočili tudi na problematiko, kako tem osebam predstaviti pomen ergonomije z ekonomskega stališča.
S pomočjo raziskave smo prikazali stanje v podjetjih na ergonomskem področju, kakšna je povezava med delovnim okoljem in delovnim učinkom, kako se s tem soočajo v podjetjih ter ali podjetja izboljšujejo delovne razmere. Iskali smo ustrezne metode, kako izboljšati ozaveščenost o pomembnosti primernega delovnega okolja in njegovih vplivih na ekonomske učinke poslovanja.
S pomočjo znanja na področju ekonomije smo predstavili posledice pomanjkanja ergonomije v podjetjih ter možne preventivne ukrepe, ki bi pripomogli k izboljšanju delovnih razmer v proizvodnji in posledično tudi k boljšemu ekonomskemu učinku podjetja.
Ključne besede: ergonomski ukrepi
ekonomski učinki
ergonomija delovnega okolja
monotono delo v proizvodnji
delovno okolje v podjetju
racionalizacija dela
delovne razmere
Objavljeno v DKUM: 22.07.2009; Ogledov: 3055; Prenosov: 433
Celotno besedilo (7,59 MB) |
