| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Delovna zavzetost nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države
Tine Novak, 2024, magistrsko delo

Opis: Nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imajo pomembno vlogo v strukturi organizacije, saj imajo nalogo nadzorovanja vodenja poslov družbe. Delovno zavzeti ljudje v funkciji nadzornika so nepogrešljiva sestavina organizacije, saj svoje prizadevanje usmerjajo v dobrobit organizacije, prav tako so delovno zavzeti ljudje bolj pozorni in osredotočeni na svoje odgovornosti, ki jih imajo. Analiza delovne zavzetosti v organizaciji omogoča globlji vpogled v delovanje organizacije in njenih članov. V Sloveniji so študije na področju delovne zavzetosti redke. V okviru raziskave smo ugotovili, da večina nadzornikov v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja ocenjuje, da močno prispevajo k delovanju celotnega nadzornega sveta, prav tako pa se večina nadzornikov strinja, da je delo na funkciji nadzornika zahtevno. Rezultati so pokazali, da je stopnja delovne zavzetosti med nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovanih s strani SDH-ja visoka. Starostna struktura (p = 0,022) in delovne izkušnje na vodstvenih položajih (p = 0,023) sta bila dejavnika, ki sta bila statistično značilno povezana z delovno zavzetostjo nadzornikov. Spol, raven izobrazbe, število nadzorništev, skupna delovna doba, letni prihodki in lastna ocena prispevka k delovanju celotnega nadzornega sveta niso bili statistično značilni dejavniki povezani z delovno zavzetost nadzornikov. Kljub temu, da so nadzorniki v družbah s kapitalsko naložbo države imenovani s strani SDH-ja visoko delovno zavzeti, je potrebno še naprej ohranjati visoko stopnjo delovne zavzetosti oziroma strmeti k povečanju delovne zavzetosti z ustreznimi ukrepi. Še naprej je nujno izvajati študije na področju delovne zavzetosti saj nam te dajejo vpogled v trenutno stanje na področju delovne zavzetosti v organizaciji, prav tako pa nam omogočajo razumeti dinamiko dela in vpliva na posameznike in organizacije.
Ključne besede: Delovna zavzetost, nadzorniki, družba s kapitalsko naložbo države, SDH.
Objavljeno v DKUM: 23.04.2024; Ogledov: 129; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

2.
Vpliv zavzetosti zaposlenih na individualno delovno uspešnost v organizaciji x
Zala Janič, 2023, magistrsko delo

Opis: Zaposleni igrajo ključno vlogo v organizaciji, saj predstavljajo enega izmed najpomembnejših virov, so nosilci znanja, izkušenj in veščin znotraj organizacije ter igrajo pomembno vlogo pri doseganju njenih ciljev. Seveda se na tej točki velikokrat pojavi vprašanje, kakšne naj bi bile lastnosti zavzetega zaposlenega oziroma kakšen je njegov doprinos za organizacijo. Lahko ga opredelimo kot osebo, ki je globoko čustveno in intelektualno vpletena v svoje delo ter izkazuje visoko raven motivacije in predanosti svojim nalogam ter matični organizaciji. To vodi k povečani produktivnosti, saj zaposleni za doseganje svojih delovnih ciljev vložijo v svoje delo več truda. Poleg tega zavzeti zaposleni pogosto iščejo načine za izboljšanje svojega dela, kar prispeva k nenehnemu dvigovanju kakovosti in učinkovitosti ter k pozitivni organizacijski kulturi. Zavzetost zaposlenih je ključnega pomena za uspešno delovanje organizacije, saj običajno takšni zaposleni dosegajo boljše delovne rezultate in prispevajo k pozitivni organizacijski kulturi. Danes vedno več organizacij stremi k višji motivaciji svojih zaposlenih, kajti s tem lahko posledično tudi organizacija sama dosega zastavljene cilje oz. jih tudi preseže. Pomembno dejstvo pa je tudi to, da je zavzetost zaposlenih prepletena s pojmom individualne delovne uspešnosti, ki se osredotoča na vsakega posameznika v organizaciji. Tukaj je treba poudariti, da niso vsi zaposleni v organizaciji zavzeti in individualno delovno uspešni. Zato so strokovnjaki razvili različne pristope in tehnike, kako krepiti tako zavzetost zaposlenih kot individualno delovno uspešnost. Individualna delovna uspešnost meri, koliko zaposleni dosežejo ter kako učinkovito in produktivno opravljajo svoje naloge. Organizacije uporabljajo različne metode in orodja za merjenje in ocenjevanje individualne delovne uspešnosti, vključno s sistemi ocenjevanja uspešnosti, povratno informacijo nadrejenih, samoocenjevanjem, kvantitativnimi kazalniki in drugimi metodami. Merjenje in upravljanje individualne delovne uspešnosti sta ključna za zagotavljanje, da organizacija dosega svoje cilje in ohranja konkurenčnost na trgu. Rezultati empiričnega dela osvetljujejo, kako zavzetost zaposlenih vpliva na individualno delovno uspešnost v organizaciji X. Ugotovili smo, da so zaposleni v organizaciji X v povprečju zavzeti in da so zaposleni v organizaciji X v povprečju individualno delovno uspešni. Ugotovili smo tudi, da zavzetost zaposlenih pozitivno vpliva na individualno delovno uspešnost pri osebni rasti in razvoju ter osebnostni rasti na delovne zadolžitve in učinkovitost. Po analizi smo videli tudi, da se individualna delovna uspešnost ne razlikuje glede na izobrazbo zaposlenih v organizaciji in da se individualna delovna uspešnost razlikuje glede na delovno dobo zaposlenega v organizaciji X pri osebnem vplivu na delovnem mestu. Na koncu magistrskega dela smo podali še predloge in priporočila, kako izboljšati zavzetost zaposlenih v organizaciji in s tem spodbuditi individualno delovno uspešnost vsakega posameznika.
Ključne besede: Management človeških virov, zavzetost zaposlenih, individualna delovna uspešnost, razvoj zaposlenih.
Objavljeno v DKUM: 15.01.2024; Ogledov: 293; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Zavzetost pri delu na domu v času covid-19 v podjetju Workforce d.o.o.
Maša Trilar, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delovno zavzetost pri delu na domu v času covida-19. Prihod pandemije covida-19 je delovanje organizacije in organiziranje dela organizacij postavil na glavo. Zaposleni, ki so dnevno migrirali na lokacijo podjetja, so bili čez noč primorani svoje delovno okolje prestaviti v svoj dom. Delo na domu je sicer poznan pojem, že iz zgodnjih 70. let, ampak je njegovo rast in popularnost povečala pandemija covida-19. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in predstavili definicije dela na domu, delovne zavzetosti, kako merimo delovno zavzetost, prednosti in slabosti dela na domu ter zakonsko ureditev dela na domu. Pogledali smo si tudi dejavnike delavne zavzetosti in kako delavno zavzeti zaposleni pripomorejo k uspešnosti organizacije. Dotaknili smo se tudi, kaj prinese pretirana delovna zavzetost in vplive izgorelosti. Na koncu smo se posvetili še vprašalnikoma, ki smo ju uporabili v raziskovalnem delu. V drugem delu magistrske naloge smo se posvetili raziskavi. Raziskovali smo delovno zavzetost pri delu na domu v podjetju Workforce, d. o. o. Raziskavo smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki smo jo poslali zaposlenim v omenjenem podjetju. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so zaposleni v podjetju Workforce, d. o. o. pri delu na domu zavzeti, ali prihaja do razlik pri delovni zavzetosti pri delu na domu med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med različno izobrazbo. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo lahko odgovorili na zastavljene hipoteze. Za lažjo predstavo rezultatov smo uporabili grafe in tabele, narejene v programu MS Excel. Za analizo hipotez pa smo uporabili statistični program SPSS. V zaključnem delu magistrske naloge smo povzeli in prediskutirali ugotovitve naše raziskave, predvsem rezultate testiranja hipotez. Razložili smo tudi, zakaj smo postavili takšne hipoteze in na kakšen način smo jih testirali. Poleg tega smo v zaključno poglavje vključili kritično analizo, kjer smo našteli, kaj se nam je zdelo dobro v raziskavi in kaj bi lahko naredili drugače. Zadnje poglavje magistrske naloge je predlog za izboljšave, kjer smo podjetju Workforce, d. o. o. predlagali, kako lahko oziroma še zviša delovno zavzetost zaposlenih pri delu na domu.
Ključne besede: delo na domu, delovna zavzetost, Gallup, UWES-9, covid-19
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 310; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (6,16 MB)

4.
Aplikacija sociometrične preizkušnje v organizacijah : magistrsko delo
Sanja Zupančič, 2023, magistrsko delo

Opis: V raziskavi smo za analizo socialnih odnosov med zaposlenimi v petih timih slovenskega farmacevtskega podjetja aplicirali sociometrično preizkušnjo (N = 46). Glavni namen raziskave je bil, da metodo, ki se je v preteklosti sicer pretežno uporabljala v šolskem okolju, prenesemo in uporabimo v podjetju ter ugotovimo, ali je preizkušnja uporabno orodje tudi v organizacijah. Preverjali smo odnos med nudenjem in prejemanjem različnih vrst socialne opore (instrumentalna, informacijska, emocionalna opora in druženje) v povezavi z delovno zavzetostjo. Med vidiki socialne opore in delovno zavzetostjo nismo ugotovili značilne povezave. Glavna ugotovitev je, da je subjektivna zaznava prejete opore značilno drugačna od dejanske prejete opore. Posamezniki, ki so subjektivno zaznavali več prejete socialne opore, so poročali o višji delovni zavzetosti, medtem ko se odnos med prejemniki dejanske socialne opore in delovno zavzetostjo ni pokazal kot statistično značilen. Z zaposlenimi smo izvedli tudi fokusne skupine, kjer so podali povratno informacijo o doživljanju izkušnje. Na osnovi teh povratnih informacij smo oblikovali priporočila za izvedbo sociometrične preizkušnje v organizacijah. Slednja na časovno ekonomičen način nudi celostno in kontekstualno ustrezno predstavitev odnosov znotraj skupine ter omogoča prepoznavanje vzrokov in njihovih posledic na delovnem mestu. Zato smo zaključili, da lahko služi kot koristna metoda pri triangulaciji podatkov tudi znotraj organizacij.
Ključne besede: sociometrična preizkušnja, analiza socialnih omrežij, organizacije, socialna opora, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 06.07.2023; Ogledov: 494; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

5.
Delovna obremenjenost računovodij in njihova delovna zavzetost v računovodskih servisih v Sloveniji
Lara Kovačec, 2022, diplomsko delo

Opis: Računovodski servis je specializirano podjetje, ki lahko nudi napredne in zanesljive storitve računovodenja svojim strankam, to je različno velikim podjetjem in samostojnim podjetnikom. Računovodja je največkrat zaposleni v računovodskem servisu, hkrati pa je lahko lastnik oziroma nosilec servisa, večkrat pa je tudi edini zaposleni v računovodskem servisu. Računovodja v računovodskem servisu v najširšem smislu za stranko izvaja štiri računovodske funkcije, in sicer: najpogosteje knjigovodstvo, poleg tega pa tudi lahko računovodsko predračunavaje, analiziranje in nadziranje. Pri svojem delu je računovodja velikokrat delovno obremenjen, kar pa lahko vodi do stresa in izgorelosti računovodje. Največja obremenjenost računovodje se kaže v času priprave in oddaje računovodskih izkazov. Delovna obremenjenost se lahko pri računovodji pojavi tudi, zaradi poznavanja zakonov in prepisov ter spremljanja njihovih sprememb, slabe komunikacije s stranko in pa tudi zaradi preveč dela. Tako kot je lahko računovodja delovno obremenjen je lahko tudi delovno zavzet. Kadar je v računovodskem servisu dobra komunikacija, motivacija ter dober vodja bo računovodja bolj osebno zavzet za opravljanje računovodskih storitev. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti obremenjenost računovodij pri njihovem delu in kako delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost, kar je bilo napravljeno s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketiranih je bilo 43 naključno izbranih računovodskih servisov v Sloveniji. Zastavili smo tri hipoteze, ki smo jih na podlagi rezultatov sprejeli oz. zavrnili. Ugotovili smo, da delovna obremenjenost računovodij vpliva na njihovo delovno zavzetost oz. bolj kot so računovodje delovno obremenjeni, manj so zavzeti pri opravljanju računovodskih del. Omejitev raziskave je majhen vzorec naključno izbranih računovodskih servisov, zaradi česar ni mogoče rezultatov posplošiti na vse računovodske servise v Sloveniji.
Ključne besede: računovodja, računovodski servis, zaposleni, delovna obremenjenost, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 03.11.2022; Ogledov: 680; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

6.
Vloga stilov vodenja in opore nadrejenega pri usklajevanju dela in zasebnega življenja ter delovni zavzetosti
Sergeja Jelenko, 2020, magistrsko delo

Opis: Gospodarske spremembe in tehnološki napredek vplivata na prepletanje mej med delom in zasebnim življenjem. Zaradi prehoda službenega področja v zasebno se odpirajo razprave o počutju zaposlenih na delovnih mestih in dejavnikih, ki na to vplivajo. Namen raziskave je proučiti dejavnike usklajevanja dela in zasebnega življenja, z osredotočenostjo na oporo nadrejenega in stila vodenja, v povezavi z delovno zavzetostjo. Dodatno smo želeli ugotoviti razlike med različnimi skupinami zaposlenih. Dodatno smo želeli preveriti, kateri stil vodenja je zaznan kot najbolj oporen ter ustrezen v proizvodni organizaciji. Vzorec predstavlja 157 zaposlenih v proizvodni industriji Savinjske regije. Rezultate smo preverili s t-testi in hierarhično regresijsko analizo. Izkaže se, da je ključni dejavnik usklajevanja dela in zasebnega življenja opora nadrejenega, ki pripomore k obogatitvi ter zmanjša konflikt zaradi dela. Obogatitev zaradi dela in transakcijsko vodenje se izkažeta kot napovednika zavzetosti. Vodstveni zaposleni na delovnem mestu doživljajo večjo obogatitev in zavzetost. Zaposleni v režiji so bolj zavzeti od tistih v proizvodnji, na obeh področjih pa sta ustrezna oba stila vodenja. Zaposleni dojemajo vedenje nadrejenega kot oporo, kadar pri vodenju uporablja transformacijsko vodenje in pogojno nagrado pri transakcijskem. Pasivno-izogibajoči stil vodenja pa se povezuje z doživljanjem konflikta zaradi dela in je negativni napovednik opore nadrejenega.
Ključne besede: konflikt in obogatitev zaradi dela, opora nadrejenega, stil vodenja, delovna zavzetost
Objavljeno v DKUM: 23.07.2020; Ogledov: 904; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Zavzetost in individualna uspešnost v organizaciji x
Kristina Prašnički, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali pojmove individualne delovne uspešnosti in zavzetosti. Najprej smo pojasnili delovno uspešnost na splošno, po tem povezavo z individualno uspešnostjo. Predstavili smo koristi merjenja in ukvarjanja z njo. Na koncu drugega poglavlja smo opisali načine na katere vodja lahko meri uspešnost organizacije in zaposlenih. V tretjem poglavlju smo predstavili pojam in vrste zavzetosti. Povezali smo zavzetost z zadovoljstvom delavca in komunikacijo katera poteka med sodelovci. Opisali smo načine merjenja zadovoljstva ter koristi katere izhajajo iz pojma. Da bi zaposleni bil zadovoljen mora biti ustrezno nagrajen kaj smo predstavili. Pred nego smo anketirali zaposleni smo si postavili dva modela ocenjevanja katere smo obravnavali v poglavlju 4. Modeli so se razlikovali glede na delovna mesta v podjetju. Ko smo z pomočjo ankete dobili rezultate, smo ih interpretirali. Ugotovitve z ankete smo bile da zaposleni niso preveč motivirani za nagrajevanje svoje individualne delovne uspešnosti. Tudi anketa je pokazala da so zaposleni zavzeti za svoje delo in imajo raje nematerijalne nagrade.
Ključne besede: individualna delovna uspešnost, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 947; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

8.
Validacija Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu
Anja Banković, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na validacijo novonastalega slovenskega Vprašalnika o delovnih pogojih in počutju ob delu. Zasnova slednjega temelji na teoriji načrtovanja delovnega mesta oz. natančneje na modelu delovnih zahtev in virov. Vprašalnik je sestavljen iz glavnega dela, ki se nanaša na delovne zahteve in vire ter dodatnega dela o počutju ob delu. Poleg vprašalnika za validacijo smo v testno baterijo zajeli še vprašanje o delovnem zadovoljstvu in vprašalnike BAT, UWES-9 ter Vprašalnik delovnih zahtev in resursov. Podatke smo zbrali na vzorcu 306 zaposlenih (147 moških in 159 žensk), starih med 22 in 66 let. V namen preverjanja faktorske strukture vprašalnika smo ločeno za oba dela vprašalnika najprej izvedli analizo glavnih komponent, nato pa še konfirmatorno faktorsko analizo prvega in drugega reda. Iz glavnega dela vprašalnika smo izločili 6 postavk in na koncu sprejeli 24-dimenzionalni model s tremi sekundarnimi faktorji, za del, vezan na počutje ob delu, pa smo potrdili originalno predpostavljenih 7 primarnih faktorjev z enim nadrednim sekundarnim faktorjem. Preverili smo še zanesljivost in konstruktno ter konvergentno veljavnost, pri čemer smo potrdili hipoteze o povezanosti poddimenzij validiranega vprašalnika z rezultati na vprašalniku BAT, UWES-9, meri delovnega zadovoljstva in poddimenzijami Vprašalnika delovnih zahtev in resursov. Manjša odstopanja v korelacijah in utemeljitve zanje navajamo v poglavju interpretacija, kjer smo argumentirali tudi razloge za izločitev posameznih spremenljivk in izpostavili morebitne problematične postavke. Vprašalnik je torej zanesljiv in veljaven pripomoček za merjenje delovnih pogojev in počutja zaposlenih v večjih organizacijah.
Ključne besede: delovne zahteve in viri, počutje ob delu, izgorelost, delovna zavzetost, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1913; Prenosov: 632
.pdf Celotno besedilo (807,91 KB)

9.
MERJENJE IZGORELOSTI: VALIDACIJA SLOVENSKE OBLIKE VPRAŠALNIKA ZA OCENO IZGORELOSTI
Tjaž Polajžer, 2019, magistrsko delo

Opis: Pretekle nejasnosti in kritike v povezavi z merjenjem izgorelosti predstavljajo v trenutnem času povod za razvoj novih merskih pripomočkov, s katerimi bi čim bolj veljavno preučevali koncept izgorelosti. Raziskovalci na Univerzi v Leuvnu (Belgija) so razvili in validirali nov vprašalnik za oceno izgorelosti (ang. Burnout Assessment Tool – BAT), ki opredeljuje štiri primarne dimenzije sindroma (izčrpanost, mentalna odtujenost, čustvena oškodovanost, kognitivna oškodovanost). Zaradi ustreznih psihometričnih značilnosti izvirne različice Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT smo za namene magistrske naloge naveden merski pripomoček prevedli in prilagodili za slovensko jezikovno ter kulturno okolje. Nadaljnji cilj magistrskega dela je bil preveriti faktorsko strukturo slovenske oblike vprašalnika, njegove psihometrične lastnosti in povezave z nekaterimi sorodnimi konstrukti (npr. MBI, UWES-9, DUWAS). S takšnim izhodiščem smo želeli oceniti, ali je slovenski prevod Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT psihometrično ustrezen za uporabo v slovenskem okolju. V raziskavo je bilo vključenih 233 zaposlenih posameznikov (od tega 39,5 % moških), starih od 22 do 62 let (M = 39,11), z različno izobrazbo, zaposlitvenim statusom in obliko delovnega razmerja. Uporabljena je bila testna baterija vprašalnikov iz področij izgorelosti, delovne zavzetosti, deloholizma, delovnih zahtev in depresije. Analiza notranje strukture Vprašalnika za oceno izgorelosti BAT je potrdila obstoj večdimenzionalne in hierarhične strukture, ki se ujema s teoretičnim modelom, vendar določeni indikatorji kažejo na potrebo po posameznih modifikacijah postavk. Za slednje podajamo konkretne predloge sprememb in osvetlimo možne vzroke za njihovo neustreznost v slovenskem okolju. Nadalje povezave z merami vključenih konceptov in dodatne faktorske analize ponujajo dokaze o konstruktni veljavnosti vprašalnika BAT, pri čemer potrjujemo konvergentnost in diskriminativnost konstrukta.
Ključne besede: izgorelost, Vprašalnik za oceno izgorelosti, validacija, delovna zavzetost, deloholizem, delovne zahteve, depresija
Objavljeno v DKUM: 21.05.2019; Ogledov: 2130; Prenosov: 497
.pdf Celotno besedilo (1012,73 KB)

10.
Izgorelost pri učiteljih: Vloga stresa, delovne zavzetosti, poklicne samoučinkovitosti, refleksije in ruminacije
Iris Gotal, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče magistrske raziskave je bil na vzorcu slovenskih srednješolskih učiteljev proučiti odnos med stresom pri delu, delovno zavzetostjo, poklicno samoučinkovitostjo, refleksijo, ruminacijo in izgorelostjo. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri navedeni konstrukti napovedujejo izgorelost pri slovenskih učiteljih. Prav tako smo preverjali moderatorsko vlogo refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti. V raziskavo je bilo vključenih 834 učiteljev iz celotne Slovenije iz vseh 12 slovenskih regij. Od tega je bilo 611 učiteljev ženskega spola, 218 učiteljev moškega spola in 5 oseb ni poročalo o spolu. Za merjenje navedenih konstruktov smo uporabili Vprašalnik doživljanja stresa, Vprašalnik izgorelosti na delovnem mestu OLBI, Vprašalnik delovne zavzetosti UWES, Lestvico poklicne samoučinkovitosti ter modificirano različico Vprašalnika refleksije in ruminacije. Rezultati so pokazali, da sta stres in ruminacija pomembna napovednika izgorelosti pri slovenskih srednješolskih učiteljih. Refleksija in poklicna samoučinkovitost se nista izkazala kot statistično pomembna negativna napovednika izgorelosti. Moderatorske vloge refleksije in ruminacije v odnosu do stresa pri delu in izgorelosti pa nismo uspeli potrditi. Čeprav ima raziskava določene omejitve, je pomemben doprinos k tezi, da je za spoprijemanje s stresom pri delu in izgorelostjo pomembna kombinacija tako osebnostnih kot organizacijskih dejavnikov, vidimo pa tudi možnosti za nadaljnje raziskave.
Ključne besede: učitelji, izgorelost, stres, delovna zavzetost, poklicna samoučinkovitost, refleksija, ruminacija.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2019; Ogledov: 2166; Prenosov: 503
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

Iskanje izvedeno v 3.47 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici