| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 538
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost
Maruša Kunaver, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček. V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo. V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim. Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 163; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
Vpliv avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje
Melita Pašagić, 2021, diplomsko delo

Opis: Današnja uspešnost organizacij temelji ne le na ljudeh, ampak tudi na uporabi avtomatiziranih sistemov in praktično na tehnologiji v celoti. Pravzaprav je svet danes na splošno močno obremenjen z vsakodnevno uporabo tehnologije, ki jo hkrati tudi obožujemo. Hiter tempo in bolj napredna tehnologija lahko izredno vplivata na kakovost dela, izobraževanja in življenja nasploh. Diplomsko delo govori o avtomatizaciji in njenem vplivu na delovna mesta ter izobraževanje. Razdeljeno je na dva dela, in sicer na teoretični in empirični del. Teoretični del vsebuje tri sklope. Prvi sklop govori o pojmu avtomatizacije, razlogih za avtomatizacijo, začetku in prihodnosti avtomatizacije, medtem ko drugi sklop predstavlja avtomatizacijo na delovnih mestih in kako lahko ta vpliva na delovni proces. V tretjem sklopu smo pa z avtomatizacijo in izobraževanjem predstavili možne spremembe, ki se lahko uresničijo in potencialno spremenijo sam izobraževalni sistem. Empirični del predstavlja raziskavo. Za zbiranje podatkov v okviru raziskave o vplivu avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje smo uporabili anketni vprašalnik. Namen raziskave pa je bil ugotoviti mnenje posameznikov o vplivu avtomatizacije na delovna mesta in izobraževanje.
Ključne besede: avtomatizacija, delovna mesta, izobraževanje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 105; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

3.
Delovna šola na Slovenskem med vojnama
Amadeja Štukl, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali gibanje za delovno šolo na slovenskem ozemlju med obema vojnama. Najprej smo predstavili splošno opredelitev gibanja za delovno šolo v 20. stoletju in opisali delovno šolo v Združenih državah Amerike ter primerjali tradicionalno učenje s progresivnim učenjem. Nadaljevali smo s splošno definicijo delovne šole in jo uvrstili v okvir reformske pedagogike, kjer smo primerjali njune skupne značilnosti. Podrobneje smo predstavili tuje predstavnike delovne šole, to so Georg Kerschensteiner, Otto Glöckel in Pavel Petrovič Blonski. Raziskovali smo odnos slovenskih učiteljskih društev do delovne šole in kako so le-te pripomogle k razvijanju gibanja za delovno šolo pri nas. Leto 1929 je prineslo spremembe v družbi in v šolstvu, nastala je Kraljevina Jugoslavija, na področju vzgoje in izobraževanja pa se je oblikoval nov šolski zakon, ki je prinesel obvezno osemletno šolanje. Najbolj značilni predstavniki gibanja za delovno šolo na Slovenskem so bili Matija Senkovič, Gustav Šilih, Franjo Žgeč in Anton Osterc. Pojavili so se tudi nasprotniki delovne šole, med katerimi je bil najbolj pomemben Karel Ozvald. Obravnavali smo tudi gibanje za delovno šolo na Hrvaškem.
Ključne besede: delovna šola, delovni pouk, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, Matija Senkovič, Gustav Šilih, šolska reforma, šolski zakon
Objavljeno: 31.05.2021; Ogledov: 153; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (782,91 KB)

4.
Razvoj tehnične ustvarjalnosti v predšolskem obdobju skozi vidik uporabe različnih delovnih gradiv
Sara Gačnik, 2021, diplomsko delo

Opis: Tehnika nas obdaja na vsakem koraku. Obkroža nas veliko različnih gradiv, s katerimi se začnemo seznanjati že v predšolskem obdobju. Nekatera se pojavljajo pogosteje, druga redkeje. V teoretičnem delu smo najprej predstavili pomen tehnike v predšolskem obdobju ter igrače in igre kot načina učenja. Nadaljevali smo s predstavitvijo Kurikuluma za vrtce in povezavo tehnike z drugimi področji. Opisali smo vlogo vzgojitelja pri spoznavanju tehnike in različnih gradiv v vrtcu ter tehnični kotiček. V nadaljevanju smo opisali različne delovne postopke in varnost pri delu ter podrobneje predstavili različna delovna gradiva. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, katera delovna gradiva in delovni postopki se v vrtcih uporabljajo najmanj in zakaj. Preverili smo, ali starost vzgojiteljev in starostna skupina otrok vplivata na ponujanje bolj raznolikega gradiva pri načrtovanih dejavnostih na področju tehnike. Anketirali smo 40 vzgojiteljic iz vrtcev v Spodnji Savinjski dolini. Ugotovili smo, da se v predšolskem obdobju najmanj uporabljajo kovina, žica, usnje in furnir. Vzroka za to sta predvsem neprimerna starost otrok in nedostopnost delovnih gradiv. Prav tako smo ugotovili, da se uporaba različnih gradiv statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev ali starostno obdobje. Pri uporabi delovnih postopkov smo ugotovili, da se najmanj uporabljajo žaganje, vrtanje in prebijanje. Razlogi so povezani predvsem z varnostjo in neprimerno starostjo otrok. Tudi tu smo ugotovili, da se pogostost uporabe različnih delovnih postopkov statistično ne razlikuje glede na starost vzgojiteljev, se pa statistično značilno razlikuje glede na starostno obdobje. Po obdelavi podatkov smo v praktičnem delu diplomskega dela pripravili primere dejavnosti za tehnična gradiva, ki so se izkazala za najmanj uporabljana. Poskušali smo upoštevati razloge anketiranih za neuporabo gradiv, zato smo za predstavljene primere dejavnosti uporabili manj nevarne delovne postopke in gradiva, ki se nam zdijo dostopnejša.
Ključne besede: vrtec, delovna gradiva, predšolski otrok, tehnika, primeri dejavnosti
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 190; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (5,13 MB)

5.
Percepcija detektivov o detektivski dejavnosti v Republiki Sloveniji
Boštjan Ban, 2020, magistrsko delo

Opis: Detektiv pri opravljanju detektivske dejavnosti vsakodnevno izvaja raznolike delovne naloge. Detektivska dejavnost je gospodarska dejavnost, katere namen je naročniku nuditi nadstandardne varnostne storitve, ki vsebujejo iskane informacije in podatke. Bistvo raziskovanja ali rdeča nit magistrske naloge je bilo ugotoviti, ali obstajajo razlike v delovnih nalogah detektiva glede na organizacijsko obliko dela detektiva in glede na aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti posameznega detektiva. Namen je bil tudi ugotoviti, ali je z določenimi delovnimi nalogami povezana uporaba določenih detektivskih upravičenj. Raziskovalo in analiziralo se je, katera upravičenja detektiv uporablja bolj ali manj pogosto pri posameznih detektivskih nalogah. Podana so bila nekatera dodatna možna upravičenja, ki so prišla na pobudo slovenskih detektivov; le-ta so se navezala na delovne naloge z namenom ugotoviti, pri katerih delovnih nalogah bi se lahko uporabljala. Z metodo deskripcije, analizo primarnih in sekundarnih virov so bili opredeljeni normativno-pravni koncepti izvajanja detektivske dejavnosti, tako da so bili opisani detektiv kot oseba, detektivska dejavnost, delovne naloge detektiva, zakonodaja na področju detektivske dejavnosti in demografija slovenskih detektivov. Bistvo raziskovanja predstavlja primarni vir, anketni vprašalnik, ki je bil dan slovenskim detektivom v izpolnjevanje. Z zbranimi podatki so bili podrobneje analizirani delovne naloge detektiva, uporaba detektivovih upravičenj, vpogled v evidence, organizacijske oblike dela detektiva, aktivnosti opravljanja detektivske dejavnosti detektiva in uporaba potencialnih možnih dodatnih upravičenj detektiva. Podatki so bili zbrani s pisnim in spletnim vprašalnikom, na katerega je v celoti odgovorilo 49 slovenskih detektivov. V opisu vzorca in opisni statistiki je prišlo do zanimivih spoznanj glede demografskih značilnosti anketiranih slovenskih detektivov in njihove percepcije detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji, natančneje delovnih nalog in upravičenj. Iz ciljev je izhajalo pet hipotez, ki so bile z analizo potrjene, saj so bile ugotovljene razlike v opravljanju delovnih nalog tako glede na organizacijsko obliko kot aktivnost opravljanja dela detektiva ter povezanost med uporabo določenih upravičenj pri izvajanju nekaterih delovnih nalog.
Ključne besede: magistrska dela, detektiv, detektivska dejavnost, delovne naloge, delovna področja, upravičenja, evidence, dodatna možna upravičenja, organizacijska oblika dela in aktivnost opravljanja detektivske dejavnosti, raziskava
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 179; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

6.
Koncipiranje in snovanje konstrukcijske mize za plamensko rezanje
Rok Ulčnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisan projekt sanacije delovne mize za plamensko rezanje. Problem je nastal, ker je miza stara in temperaturno deformirana, hkrati pa se imel nekaj pogojev, ki sem se jih moral držati in paziti, da investicija ne bi bila predraga. Okvirno so podani tudi stroški te investicije. V nadaljevanju bo potrebno narediti zaščito za žlindro, da bo odpadek zbran na enem mestu. V nalogi bom opisal opremo, stroje in postopke, ki bodo potrebni za izdelavo nove mize, problematiko in na kaj vse sem moral biti pozoren pri konstruiranju. Opisano je tudi vzdrževanje delovne mize, in sicer z namenom, da bi svojo funkcijo opravljala daljše obdobje in da bi se čim lažje zamenjala rebra, na katerih je osnovni material. Rešiti bom moral tudi problematiko, kako ohraniti življenjsko dobo podlage. Cilj diplomske naloge je narediti konstrukcijo delovne mize, ki mora biti enostavna in poceni, narediti je potrebno model in dokumentacijo ter simulacije.
Ključne besede: plamensko rezanje, delovna miza, zamenjava, vzdrževanje
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 137; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (7,06 MB)

7.
Manager za srečo: izmišljen naziv ali kadrovski poklic prihodnosti
Lea Lah, 2020, magistrsko delo

Opis: Človeški viri so najpomembnejši viri organizacije in jih je treba obravnavati z najvišjo stopnjo pozornosti. Vključevanje zaposlenih, njihovo motiviranje in dvig ravni uspešnosti so vse lastnosti managementa človeških virov. Vendar se tudi to področje z leti spreminja in dopolnjuje ter je vse bolj naklonjeno skrbi za zadovoljstvo in ne nazadnje srečo zaposlenih. Vse kadrovske procese je mogoče na novo definirati, da lahko zagotovimo srečne in produktivne zaposlene in s tem povezano delovno mesto. Področje pozitivne psihologije na delovnem mestu razlaga, zakaj zaposleni, ki imajo boljše psihološko dobro počutje v organizaciji, tudi delujejo boljše, in predstavlja prehod, dojemanje in zagotavljanje zaposlenih, ki se v organizaciji dobro počutijo. Pozitivna psihologija na delovnem mestu v delovno okolje vnaša dejavnike, ki zaposlenim omogočajo razvijanje in dobro delovanje. Povezana je z raziskavami o dobrem počutju na delovnem mestu, predvsem psihičnim dobrim počutjem in njegovo povezavo z učinkovitostjo na delovnem mestu. Psihično dobro počutje je osrednji pojem pozitivne psihologije. Sestavljeno je iz subjektivnega dobrega počutja, psihološkega dobrega počutja in samodeterminacije. S krepitvijo psihičnega dobrega počutja lahko vplivamo na dobro počutje posameznika na delovnem mestu. Subjektivno dobro počutje ali sreča, ki pomeni človekovo ovrednotenje lastnega življenja, je pojem, ki se razlikuje od psihičnega dobrega počutja. Sreča na delovnem mestu vključuje zadovoljstvo z delovnim mestom, vendar je veliko več kot samo to. Obstaja nesporna povezava med srečo delavcev in produktivnostjo na delovnem mestu, kar pomeni, da so srečni delavci produktivni delavci, zato se je funkcija človeških virov začela posvečati prav sreči zaposlenih na delovnem mestu. V nalogi smo opravili kvalitativno raziskavo managerja za srečo zaposlenih, kot ga imenujejo spletni navedki. Na podlagi strukturiranih intervjujev smo ugotovili, da je najbolj smotrn naziv delovnega mesta manager delovne sreče. Manager delovne sreče ni samo izmišljen naziv, temveč ga lahko opredelimo kot kadrovski poklic prihodnosti. Navsezadnje gre za koncept delovne sreče, ki je nujno potrebna v spreminjajočem se kadrovskem svetu. Primarna vloga managerja delovne sreče je ustvariti srečno in spodbudno delovno okolje. S strateškega vidika je primarna funkcija managerja delovne sreče ta, da je ključna vez med zaposlenimi in top managementom. Aktivnosti managerja delovne sreče razdelimo na notranje in zunanje (predavanja na konferencah in zunanjih dogodkih). Notranje aktivnosti razdelimo naprej na dolgoročni strateški del (dolgoročni razvoj zaposlenih) in kratkoročne aktivnosti (mini prakse za večanje delovne sreče). Področje delovanja managerja delovne sreče je odvisno od potreb in značilnosti podjetja. Izobrazba za managerja delovne sreče ni predpisana. Primeren je vsak študij, ki je povezan z ljudmi, z organizacijo ali komuniciranjem. Dobrodošlo je, da ima manager delovne sreče znanja s kadrovskega področja, upravljanja ljudi, projektnega managementa in da so mu jasna ekonomska znanja. Manager delovne sreče ni samo manager človeških virov; manager delovne sreče je njegova nadgradnja. Razlika med njima je v tem, kako sta pozicionirana v podjetju in kakšne so njune naloge. S to raziskavo smo ponudili postavitev temeljev poklicu managerja delovne sreče v Sloveniji.
Ključne besede: manager za srečo, manager človeških virov, psihološko dobro počutje, pozitivna psihologija na delovnem mestu, delovna sreča
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 271; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
Vključevanje tehniških dejavnosti v kontekst dela v vrtcu s poudarkom naravnih gradiv
Karolina Pelcl, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključevanje tehniških dejavnosti v kontekst dela v vrtcu s poudarkom naravnih gradiv je sestavljeno iz dveh delov: empiričnega in praktičnega. Prvi del je empirični, v katerem so predstavljene analiza in ugotovitve raziskave, v kateri so sodelovale vzgojiteljice Vrtca Jožice Flander, Osnovne šole in Vrtca Sveta Trojica in Vrtca Juršinci. V empirični raziskavi se je ugotavljalo, v kolikšni meri vzgojiteljice v svoje načrtovanje vključujejo tehniške dejavnosti, katere materiale oziroma gradiva uporabljajo, katerih se izogibajo in ali jim njihova okolica nudi kakšna naravna gradiva, ki bi jih lahko uporabili pri svojem načrtovanju. Prav tako se je ugotavljalo, ali obstaja kakšna razlika med mestnim in primestnim vrtcem glede na zgoraj našteto. V drugem, praktičnem delu pa so bile oblikovane preproste tehniške dejavnosti za najstarejše otroke v vrtcu, ki temeljijo na uporabi naravnih oziroma delovnih gradiv in so bile izvedene z otroki. Vzgojitelji so tako videli, da se tehniške dejavnosti z uporabo preprostih naravnih gradiv lahko vključujejo v vsakdan.
Ključne besede: tehniške dejavnosti, naravna gradiva, mestni in primestni vrtec, delovna gradiva, okolica vrtca
Objavljeno: 11.01.2021; Ogledov: 255; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (2,81 MB)

9.
Trpinčenje na delovnem mestu na upravnih enotah v Sloveniji
Petra Divjak, 2020, magistrsko delo

Opis: O trpinčenju na delovnem mestu se v zadnjem času veliko govori in piše. Na področju trpinčenja je bilo izvedenih že nekaj raziskav, katerih izsledki kažejo, da je trpinčenje prisotno v različnih organizacijah. Pojem trpinčenje je v slovenski zakonodaji opredeljen kot vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. To pomeni, da trpinčenje ni enkratno dejanje, ampak gre za ponavljajoče se in sistematično ravnanje, ki je odvisno od neželenih vedenj na delovnem mestu in od delovnega okolja. Upravne enote imajo v zvezi s preprečevanjem trpinčenja na podlagi zakonodaje sprejeta ustrezna pravila in navodila. Za potrebe magistrskega dela je bila opravljena raziskovalna naloga. Namen raziskave je bil ugotoviti, katere oblike ravnanj zaposleni na upravnih enotah v Sloveniji zaznavajo kot sistematično nasilje na delovnem mestu, kako pogosto je trpinčenje na delovnem mestu med zaposlenimi, kdo nad zaposlenimi najpogosteje izvaja trpinčenje in kako trpinčenje na delovnem mestu vpliva na nezadovoljstvo z delom. Rezultati raziskave kažejo, da je trpinčenje prisotno, ni pa pogosto, da ga najpogosteje izvaja vodstveni kader in da obstaja povezanost med nezadovoljstvom z delom in prisotnostjo trpinčenja na delovnem mestu. Anketiranci menijo, da se trpinčenje najbolj izraža s kričanjem in zmerjanjem; odkritim spolnim nadlegovanjem; grožnjami s fizičnim nasiljem in sistematičnim nasiljem na delovnem mestu. Anketiranci pa so na delovnem mestu najpogosteje trpinčeni z obrekovanjem in širjenjem slabega mnenja o njih.
Ključne besede: magistrska dela, trpinčenje, upravna enota, zakonodaja, sodna praksa, delovna mesta
Objavljeno: 22.12.2020; Ogledov: 196; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

10.
Problematika zaposlovanja tujih delavcev v slovenskih letalskih podjetjih
Manca Jelenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V zadnjem času smo priča naglemu razvoju letalske panoge v Sloveniji, natančneje na področju vzdrževanja letal. Podjetja se soočajo z velikim pomanjkanjem ustrezne delovne sile, zato se vse bolj usmerjajo k zaposlovanju tujcev, kar pa pomeni drugačen način zaposlovanja. V diplomskem delu obravnavamo problematiko zaposlovanja tujih delavcev v Sloveniji v dveh podjetjih na področju vzdrževanja letal. K izboru raziskovanja omenjene problematike nas je vodilo dejstvo, da se pri svojem delu v srednje velikem letalskem podjetju zaradi pomanjkanja specifičnih znanj s tega področja v Sloveniji srečujemo z raznovrstnimi oblikami zaposlitve tujih delavcev ter soočamo z zapleteno zakonodajo na tem področju. S pomočjo intervjujev dveh slovenskih podjetij na področju vzdrževanja letal smo skušali raziskati, s kakšnimi izzivi se srečujejo na področju pridobivanja ustreznega kadra, zaposlovanja in zakonodaje, ter ugotoviti, katere so najustreznejše oblike in načini zaposlovanja v omenjenih podjetjih. Ugotovili smo, da se podjetja na področju vzdrževanja letal zaradi visoke zahtevnosti dela in specifičnih zahtev tehnološko usposobljenega kadra, ki ga zaradi interesa za tovrstno delo v Sloveniji primanjkuje, največkrat odločajo za zaposlovanje tujcev predvsem zaradi ugodnejšega finančnega vidika poslovanja. Obenem smo ugotovili, da sta pogodbeno delo in najem delovne sile največkrat uporabljeni obliki zaposlitve pri tovrstnem zaposlovanju.
Ključne besede: letalstvo, zaposlovanje tujcev, zakonodaja, delovna sila, izzivi
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 186; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici