Search the digital library catalog

Abstract: V magistrskem delu smo v teoretičnem delu opredelili pomembne termine, kot so prostovoljstvo, prostovoljec in organizirano prostovoljstvo, predstavili glavne motive prostovoljnega udejstvovanja mladih, na kratko preleteli zgodovino razvoja prostovoljstva v Sloveniji, predstavili prostovoljno množično delo in večje organizirane skupine mladih prostovoljcev oziroma mladinske delovne brigade in akcije, ki so bile aktualne po 2. svetovni vojni, ter s tem predstavili pomen brigadirstva, ki se v podobni različici pojavlja še danes. Nato smo predstavili Študentsko organizacijo Univerze v Mariboru, organizacijo, ki se že vrsto let ukvarja s prostovoljstvom in organiziranjem različnih prostovoljnih projektov. Temu sledi predstavitev njenega največjega prostovoljnega projekta, Študentske delovne brigade, ki ga v nalogi vrednotimo. Poglavje je namenjeno predstavitvi projekta, namena, ciljev, poslanstva, poteka organiziranja in izvedbe projekta. Prav tako poglavje vključuje zgodovinski pregled vseh organiziranih študentskih delovnih brigad in predstavitev pomembnih dosežkov projekta. Empirični del je namenjen preučitvi in ovrednotenju mnenj, stališč in videnj deležnikov naše raziskave, ki je kvalitativne narave, saj smo za metodo uporabili standardiziran intervju. Izvedli smo 15 intervjujev s predstavniki občin in domačini, ki so sodelovali pri izvedbi projekta Študentska delovna brigada, in sicer smo za vsako leto in kraj, v katerem je bila organizirana brigada, kontaktirali eno osebo in z njo izvedli intervju. Na podlagi pridobljenih mnenj, stališč in videnj smo preverjali 9 hipotez. Rezultati so pokazali, da imajo naši intervjuvanci pozitivno mnenje o projektu, izrazili so zadovoljstvo z opravljenim delom udeležencev in organizatorja projekta, prepoznali pozitivne učinke projekta na posameznika in lokalno skupnost in niso navedli sprememb, ki bi po njihovem mnenju bile bistvene in potrebne v okviru projekta, kar vidimo kot razloge za upravičenje izvajanja samega projekta tudi v prihodnje. Prav tako so intervjuvanci v okviru projekta prepoznali podobne vrednote, ki jih kot cilje projekta opredeljujejo tudi organizatorji, kar nakazuje na to, da se poslanstvo projekta uresničuje.
Keywords: Študentska delovna brigada, Študentska organizacija Univerze v Mariboru, prostovoljstvo, mladinske delovne brigade, evalvacija
Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 1403; Downloads: 171
Full text (1,29 MB)

Abstract: Izhodišče: Glavne oz. vodilne medicinske sestre morajo poznati zakonska določila, ki jih zavezujejo pri organizaciji večizmenskega dela, in jih morajo tudi upoštevati. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti poznavanje in upoštevanje zakonskih določil ter poiskati najpogostejše probleme pri organizaciji večizmenskega delovnega procesa v izbrani bolnišnici. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo dela. Kot instrument smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga razvili na podlagi literature (Pravilnik o delovnem času, Kolektivna pogodba ...). Razdelili smo ga med glavne medicinske sestre oddelkov in enot, kjer organizirajo več izmensko delo za TZN. Zaradi geografske omejitve raziskave ter malega števila vodstvenega kadra oz. glavnih medicinskih sester je bil vzorec raziskave majhen. Razdelili smo 30 anket. Pridobljene podatke smo obdelali in interpretirali. Podatke smo vnesli v Excel in jih uvozili v statistični program, SPSS 19.0, ter jih s statističnimi metodami obdelali (t- test). Hipoteze smo preučevali z rezultati iz anketnega vprašalnika. Rezultate smo predstavili v obliki grafov in preglednic. Rezultati: Ugotovili smo, da kljub majhnemu odstotku iskanja zakonskih določil v pravnih virih glavne medicinske sestre poznajo in upoštevajo veljavno zakonodajo, ki jih zavezuje pri organiziranju večizmenskega dela. Ugotovili smo, da glavne medicinske sestre v celoti racionalno ne organizirajo dela za TZN. Ugotovili smo, da so najpogostejši problemi, s katerimi se srečujejo glavne medicinske sestre pri organizaciji večizmenskega dela: nezadostno število negovalnega kadra (25 %), pogoste odsotnosti zaradi bolniških staležev, študijskih dopustov in izrednih dopustov, delavčevih želja (20 %) ter upoštevanje delavčevih pravic, invalidskih omejitev (18 %). Sklep: Ugotovili smo, da glavne medicinske sestre kršijo zakonska določila bodisi zaradi primanjkljaja negovalnega osebja bodisi zaradi uveljavljanja pravic zaposlenih, večkrat pa tudi zaradi delavčevih želja. S spremembo miselnosti izobraženim in naprednim vodstvenim kadrom, ki bo optimalno in racionalno organiziral večizmensko delo, ter na drugi strani s posluhom delodajalca in države za ureditev plačila in pripravljenostjo vseh zaposlenih bomo lahko optimizirali proces in organizacijo dela, brez škode in škodljivih posledic tako za paciente kot tudi za vse zaposlene.
Keywords: delovna zakonodaja, delovni čas, izmensko delo, tehnik/tehtnica zdravstvene nege, medicinska sestra, zdravstvena nega, organizacija, pravice, dolžnosti, odgovornost.
Published in DKUM: 23.03.2015; Views: 1519; Downloads: 391
Full text (2,02 MB)

Abstract: V svetu je poznanih več metod, po katerih lahko ocenjujemo zaposlene. V naši nalogi smo nekatere od njih podrobneje predstavili. Opredelili smo razloge za ocenjevanje dela in pogoje zanj ter sam proces ocenjevanja. Predstavili smo pojme ocenjevanje, merjenje, uspešnost in učinkovitost ter opredelili pomen organizacije. Povzeli in opisali smo tudi potencialne napake, ki se dogajajo pri ocenjevanju uspešnosti dela.
Keywords: Delovna uspešnost, metode ocenjevanja, organizacija, ocenjevalni intervju, ocenjevanje uspešnosti.
Published in DKUM: 17.07.2014; Views: 1835; Downloads: 437
Full text (618,15 KB)

Abstract: Nasilje na delovnem mestu je pogosto prikrit, destruktiven in nevaren pojav za zaposlene, ustrezno delovno klimo, zdravo delovno okolje in celotno družbo. V magistrskem delu pojav verbalnega nasilja raziskujemo v različnih delovnih okoljih. Pojav preučujemo na podlagi teoretičnih izhodišč in empirične raziskave v štirih delovnih organizacijah. Razkrivamo vzroke in posledice verbalnega nasilja, oblike neustreznega komuniciranja, značilnosti ljudi, ki so žrtve omenjenega nasilja in agresivne ljudi, ki te ljudi verbalno napadajo. Dosedanje raziskave nasilja na delovnem mestu so pokazale, da je pojav pogosto prisoten na mikro- kot tudi makronivoju delovnih organizacij. Med aktivnim prebivalstvom je bilo po podatkih nasilja na delovnem mestu deležnih približno 3–9 % ljudi. Verbalno nasilje deluje negativno na delovno klimo zaposlenih, ruši notranje delovne odnose v kolektivu, slabi vertikalno ter horizontalno verbalno in neverbalno komunikacijo, zmanjšuje prenos komunikacijskih sporočil med zaposlenimi. Empirična raziskava je pokazala, da je četrtina zaposlenih žrtev verbalnega nasilja, pogosteje so ženske. Pojav je bil prisoten na vseh raziskovanih delovnih področjih. Najpogostejše oblike verbalnega nasilja so žaljivke, verbalni napadi, grožnje in ustrahovanje. Žrtve so doživljale stisko, zdravstvene težave, pojavljanje depresije, slabši delovni učinek, fluktuacijo bolniških odsotnostih.
Keywords: verbalno nasilje, trpinčenje, komunikacija, delovna organizacija
Published in DKUM: 08.01.2014; Views: 2508; Downloads: 255
Full text (2,13 MB)

Keywords: organizacija, informacijska družba, organizacijske strukture, delovna organizacija, virtualna resničnost, navidezna resničnost, razvojna strategija, inteligentni sistemi, čas, elektronsko poslovanje, javna uprava, informacijska tehnologija, procesna informatika, znanje, izobraževanje, uprava, javne storitvene dejavnosti, projektna organizacija, prihodnost, pregledi, zborniki, primeri, case study
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1695; Downloads: 58
Link to full text