SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ERGONOMSKA ANALIZA POLOŽAJEV DELAVCA PRI DELU NA BRUSILNEM STROJU
Peter Miže, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo ergonomsko analizo položajev delavca pri delu na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Problem je zagotoviti pravilno držo in gibanje delavca pri delu na brusilnem stroju. Položaji stoječe drže in nepotrebno gibanje v delovnem času povzročajo delavcu utrujenost, obremenitve in bolečine v posameznih delih telesa. Namen je prilagoditi, omogočiti delavcu udobno, pravilno držo pri delu in gibanje pri najmanjšem fizičnem in psihičnem naporu brez naprezanja. Prilagojeno delovno mesto na brusilnem stroju neposredno vpliva na varnost, učinkovitost pri delu in ohranja zdravje delavca. Cilj naloge je: zagotoviti delo v stoječem in sedečem položaju, ukiniti nepravilne položaje drže, nepravilno držo pri dviganju bremen in omejiti nepotrebno gibanje delavca. S pravilno držo na kombiniranem delovnem mestu bomo odpravili utrujenost, bolečine v nogah in hrbtenici delavca. Z ergonomsko oblikovano delovno površino, boljšim zaporedjem operacij in dobro postavitvijo delovnih predmetov bomo odpravili nepotrebne gibe in zagotovili pravilno držo delavca pri delu. Reševanje problemov nepravilnih položajev drže smo se lotili z metodo OWAS. S pomočjo metode OWAS smo ugotovili, kdaj je položaj drže telesa delavca med delovnem časom nepravilen. V našem primeru so se pojavili položaji drže delavca, pri katerih je potrebno ukrepati takoj in jih ukiniti v čim krajšem času. Delo proučuje probleme obstoječega stanja položajev drže, opisovanje delovnih površin stroja in gibanje delavca. Za rešitev in natančno opredelitev problema drže in gibanja, se odločamo za kombinirano delovno mesto in oblikovanje novih delovnih površin brusilnega stroja. Ugotovitve kažejo, da s pomočjo kombiniranega delovnega mesta, na podlagi rezultatov metode OWAS, uvedbe stola, delovne mize, nastavljive po višini, zaščitnih sredstev, pripomočkov in učinkovitih navodil varnosti, omogočimo delavcu pravilno držo v sedečem in stoječem položaju, držo pri dviganju bremen; odpravimo nepotrebne gibe, zmanjšamo obremenitve in zagotovimo večjo varnost pri delu.
Ključne besede: · drža delavca, · obremenitev, · delovna površina, · kombinirano delovno mesto, · brusilni stroj
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2071; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (7,30 MB)

3.
Analiza biomedicinskih podatkov na primeru meritev fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinskih sester
Nino Fijačko, 2013, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo s pomočjo pedometrov raziskali fizično aktivnost in delovno obremenitev medicinskih sester na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo. Sodelovalo je 20 medicinskih sester, ki so v različnih izmenah nosile pedometre. Pedometer nam je za vsako medicinsko sestro posebej posredoval podatke o njenem aktivnem obdobju v izmeni, število korakov in kilometrov ter število porabljenih kalorij. Pridobljene podatke smo analizirali s programskim jezikom R in ugotovili, da medicinska sestra v 12-urni izmeni opravi v povprečju 9006 korakov, kar znaša od 6 do 7 kilometrov in porabi 226,3 kalorij. Rezultate smo primerjali s tujimi študijami, narejenimi na področju zdravstvene nege, in ugotovili podobnost med rezultati. Slednje navajajo, da medicinske sestre opravijo v povprečju od 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. V obdobju celotne študije lahko vidimo korelacijo med naraščanjem in padanjem povprečnega števila narejenih kilometrov zaradi povečane oz. zmanjšane fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinske sestre, ki nastane zaradi večjega oz. manjšega števila pacientov. Prikazali smo tudi, da je delovna obremenitev medicinske sestre spremenljiv podatek, na katerega vplivajo številni različni dejavniki. Pokazali smo, da lahko medicinske sestre same najbolj vplivajo na dejavnik racionalne uporabe korakov. Iz pridobljenih podatkov lahko namreč sklepamo, da pri daljši delovni dobi naraste racionalnost izrabe korakov medicinske sestre (p = 0,049). Na podlagi velike količine fizične aktivnosti in delovne obremenitve (srednje hitra hoja, najvišje kategorizirani bolniki itd.) smo ocenili, da medicinske sestre na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo opravljajo poleg intelektualnega tudi fizični poklic.
Ključne besede: fizična aktivnost, delovna obremenitev, bioinformatika, zdravstvena nega, pedometer
Objavljeno: 24.01.2014; Ogledov: 1194; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

4.
STRES IN OBREMENITEV MEDICINSKIH SESTER V INTENZIVNI TERAPIJI
Dolores Leskovar, 2015, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Obremenitev oziroma preobremenitev je ena izmed najpogostejših vzrokov stresa. Poklic medicinski sester velja za enega izmed najbolj stresnih poklicev. Enote intenzivne terapije zagotavljajo visoko stopnjo specializirane oskrbe življenjsko ogroženih pacientov. Medicinske sestre zagotavljajo kontinuirano 24-urno, zahtevno zdravstveno nego življenjsko najbolj ogroženim pacientom, zato je namen diplomskega dela ugotoviti, kako se v enoti intenzivni terapiji s stresom in z obremenitvami soočajo medicinske sestre. Metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo. S pomočjo študija domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot inštrument raziskave smo uporabili anonimen vprašalnik, ki vsebuje 20 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije. Rezultati: Anketirani so mnenja, da je vsakodnevni stik z življenjsko ogroženimi pacienti in že sama narava dela v enotah intenzivne terapije za zaposlene stresna in obremenjujoča. Kar 20 (50,0 %) zaposlenih meni, da je izjemno streseno in da je stresno 19 (47,5 %). Do večjih delovnih obremenitev privede premalo kadra, naporen fizičen položaj in povečana zahtevnost dela pri pacientih. Simptomi bolezni, ki jih kot posledica stresa navajajo zaposleni in so najpogosteje prisotni, so utrujenost, glavoboli, nespečnost. Sklep: Mnenja smo, da imajo medicinske sestre dovolj strokovnega znanja za prepoznavanje začetnih znakov stresa in za odkrivanje vzrokov stresa in preobremenitev. Potrebno je razmišljati pozitivno in se veseliti vsakega novega dneva.
Ključne besede: Stres, pacient, družinsko življenje, zdravje, delovna obremenitev.
Objavljeno: 24.09.2015; Ogledov: 964; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (307,98 KB)

5.
PROBLEMATIKA FINANCIRANJA PLAČ, POVRAČIL IN DODATKOV NA PODROČJU VISOKEGA ŠOLSTVA
Jelka Rakun, 2016, magistrsko delo

Opis: Pri obravnavanju področja plač zaposlenih v visokem šolstvu, ki je urejeno z nekaj posebnostmi, se bom v magistrskem delu oprla na ustavno določilo, ki ureja avtonomnost državne univerze. V zvezi s tem bom predstavila položaj zaposlenih na področju visokega šolstva in ugotovila ali gre za pravilno umestitev zaposlenih na državni univerzi v okviru javnega sektorja. Pri samem področju plač je namreč potrebno upoštevati splošna delovnopravna določila z upoštevanimi posebnostmi, ki veljajo za akademsko osebje in imajo ti v okviru svoje delovne obremenitve določene normative. Ti normativi so v slovenskem visokošolskem prostoru določeni v specialnem zakonu, ki ureja področje delovanja visokega šolstva in napotuje visokošolske zavode k sprejemu svojih določil. Pri tem se zastavlja vprašanje koliko je posamezni visokošolski zavod pri tem avtonomen, da navedeno lahko uredi v svojih internih aktih in kako te normative upošteva pri sklenitvi delovnega razmerja, ki so seveda podlaga za izračun plače.
Ključne besede: avtonomnost univerze, visoko šolstvo, javni sektor, plača akademskega osebja, delovna obremenitev, pokrivanje plač
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 319; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici