Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Zagotavljanje zadostnega števila kadra zdravstvene nege za doseganje optimalnih ciljev na urgenci zaradi naključnega prihoda pacientov, različnih stopenj nujnosti in potreb pacientov predstavlja poglaviten problem pri načrtovanju kadra. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razmerje med delovnimi obremenitvami in zaposlenimi v zdravstveni negi na izbrani urgenci. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedena je bila prospektivna kohortna raziskava. Za izračun in analizo delovne obremenitve preučevane populacije smo uporabili programsko orodje Baseline Emergency Staffing Tool, ki za oceno zahtevnosti potreb pacientov po zdravstveni negi vključuje obrazec Jones Dependency Tool. Podatke smo zbirali v štirinajstdnevnem obdobju v mesecu oktobru leta 2023. Rezultati: V raziskavi je bila s strani dvaintridesetih diplomiranih medicinskih sester narejena ocena zahtevnosti potreb zdravstvene nege za 405 pacientov. Povprečno število zaposlenih na delovišču v času raziskave je bilo od izračunanega števila nižje za 0,4 zaposlenega. Najvišje izračunano število zaposlenih na delovišču je bilo potrebno med 12. in 18. uro vse dni v tednu. Več kot polovico (53 %) vseh ocen so predstavljali pacienti z zmerno stopnjo zahtevnosti. Razprava in sklep: V zaključnem delu smo pridobili dejanski vpogled v delovno obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi v času raziskave. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju delovne obremenitve in potrebe po kadru zdravstvene nege na izbrani urgenci, hkrati pa smo podali možnost za nadaljnje raziskave na tem področju.
Ključne besede: urgenca, zaposleni v zdravstveni negi, delovna obremenitev, orodje za načrtovanje kadra na urgenci - BEST, obrazec za oceno zahtevnosti potreb - JDT
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 121; Prenosov: 13
Celotno besedilo (2,14 MB)

Opis: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno. Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo. Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev. Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu. Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Ključne besede: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 59
Celotno besedilo (1,28 MB)

Opis: Izhodišča: Obremenitev oziroma preobremenitev je ena izmed najpogostejših vzrokov stresa. Poklic medicinski sester velja za enega izmed najbolj stresnih poklicev. Enote intenzivne terapije zagotavljajo visoko stopnjo specializirane oskrbe življenjsko ogroženih pacientov. Medicinske sestre zagotavljajo kontinuirano 24-urno, zahtevno zdravstveno nego življenjsko najbolj ogroženim pacientom, zato je namen diplomskega dela ugotoviti, kako se v enoti intenzivni terapiji s stresom in z obremenitvami soočajo medicinske sestre. Metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo. S pomočjo študija domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot inštrument raziskave smo uporabili anonimen vprašalnik, ki vsebuje 20 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije. Rezultati: Anketirani so mnenja, da je vsakodnevni stik z življenjsko ogroženimi pacienti in že sama narava dela v enotah intenzivne terapije za zaposlene stresna in obremenjujoča. Kar 20 (50,0 %) zaposlenih meni, da je izjemno streseno in da je stresno 19 (47,5 %). Do večjih delovnih obremenitev privede premalo kadra, naporen fizičen položaj in povečana zahtevnost dela pri pacientih. Simptomi bolezni, ki jih kot posledica stresa navajajo zaposleni in so najpogosteje prisotni, so utrujenost, glavoboli, nespečnost. Sklep: Mnenja smo, da imajo medicinske sestre dovolj strokovnega znanja za prepoznavanje začetnih znakov stresa in za odkrivanje vzrokov stresa in preobremenitev. Potrebno je razmišljati pozitivno in se veseliti vsakega novega dneva.
Ključne besede: Stres, pacient, družinsko življenje, zdravje, delovna obremenitev.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 2779; Prenosov: 379
Celotno besedilo (307,98 KB)

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo ergonomsko analizo položajev delavca pri delu na brusilnem stroju Herminghausen SR 3. Problem je zagotoviti pravilno držo in gibanje delavca pri delu na brusilnem stroju. Položaji stoječe drže in nepotrebno gibanje v delovnem času povzročajo delavcu utrujenost, obremenitve in bolečine v posameznih delih telesa. Namen je prilagoditi, omogočiti delavcu udobno, pravilno držo pri delu in gibanje pri najmanjšem fizičnem in psihičnem naporu brez naprezanja. Prilagojeno delovno mesto na brusilnem stroju neposredno vpliva na varnost, učinkovitost pri delu in ohranja zdravje delavca. Cilj naloge je: zagotoviti delo v stoječem in sedečem položaju, ukiniti nepravilne položaje drže, nepravilno držo pri dviganju bremen in omejiti nepotrebno gibanje delavca. S pravilno držo na kombiniranem delovnem mestu bomo odpravili utrujenost, bolečine v nogah in hrbtenici delavca. Z ergonomsko oblikovano delovno površino, boljšim zaporedjem operacij in dobro postavitvijo delovnih predmetov bomo odpravili nepotrebne gibe in zagotovili pravilno držo delavca pri delu. Reševanje problemov nepravilnih položajev drže smo se lotili z metodo OWAS. S pomočjo metode OWAS smo ugotovili, kdaj je položaj drže telesa delavca med delovnem časom nepravilen. V našem primeru so se pojavili položaji drže delavca, pri katerih je potrebno ukrepati takoj in jih ukiniti v čim krajšem času. Delo proučuje probleme obstoječega stanja položajev drže, opisovanje delovnih površin stroja in gibanje delavca. Za rešitev in natančno opredelitev problema drže in gibanja, se odločamo za kombinirano delovno mesto in oblikovanje novih delovnih površin brusilnega stroja. Ugotovitve kažejo, da s pomočjo kombiniranega delovnega mesta, na podlagi rezultatov metode OWAS, uvedbe stola, delovne mize, nastavljive po višini, zaščitnih sredstev, pripomočkov in učinkovitih navodil varnosti, omogočimo delavcu pravilno držo v sedečem in stoječem položaju, držo pri dviganju bremen; odpravimo nepotrebne gibe, zmanjšamo obremenitve in zagotovimo večjo varnost pri delu.
Ključne besede: · drža delavca, · obremenitev, · delovna površina, · kombinirano delovno mesto, · brusilni stroj
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 3112; Prenosov: 615
Celotno besedilo (7,30 MB)