1. Obremenitve in zadovoljstvo operacijskih medicinskih sester v operacijskem bloku, kirurška klinika, ukc ljubljanaIvana Vidović, 2024, master's thesis Abstract: Svetovno pomanjkanje medicinskih sester je postalo velik izziv, vse večji pomen se daje planiranju in zadrževanju kadra. Zaposleni kot najpomembnejši vir organizacije potrebujejo ustrezne delovne pogoje, motiviranje in nagrajevanje. Perioperativna zdravstvena nega in operacijske medicinske sestre se srečujejo s čedalje večjimi obremenitvami, zahtevami in mnogi ne zmorejo več tempa tega poklica. Namen magistrske naloge je bil raziskati delo in obremenitve operacijskih medicinskih sester ter dejavnike, ki vplivajo na zadovoljstvo. V teoretičnem delu magistrskega dela smo opisali pomen planiranja kadra. Predstavili smo perioperativno zdravstveno nego in obremenitve, s katerimi se srečujejo operacijske medicinske sestre. Zadovoljstvo pri delu je glavni kazalnik kakovosti delovnega življenja zaposlenih in ravno zaradi vseh sprememb, povečanih potreb na področju zdravstva in pomanjkanja zdravstvenih delavcev, se povečujeta absentizem in fluktuacija ključnega kadra. V empiričnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo, in sicer anketni vprašalnik, s katerim smo raziskali, kakšne obremenitve imajo in kako so zadovoljne zaposlene operacijske medicinske sestre v Operacijskem bloku UKC Ljubljana. Odgovori so bili precej razpršeni, ugotovili pa smo, da zaposleni mesečno opravijo nadpovprečno število ur. Nezadovoljstvo zaradi preobremenjenosti je pogosto razlog za razmišljanje o menjavi delovnega mesta. Prav tako so zaposleni, ki so nezadovoljni z delovnimi pogoji, organizacijo dela in razporejanjem dela oziroma obremenitev, pogosteje odsotni z dela. Dokazali smo razlike med mlajšimi in starejšimi zaposlenimi glede dodeljevanja obremenitev in potrebe po prilaganju prostega časa ob delu. Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi je dolgotrajen problem, ki ga je potrebno reševati sistemsko in premišljeno. Poklic medicinske sestre je izgubil svojo vrednost in ugled, zato je potrebno delati na izboljšanju pogojev dela ter zadovoljstva zaposlenih. Večina raziskav na tem področju je splošnih, zato bi bilo v bodoče priporočljivo opraviti več raziskav na specifičnih področjih, kot je na primer perioperativna zdravstvena nega.
Keywords: delovna obremenitev, absentizem, fluktuacija, zadovoljstvo, operacijske medicinske sestre
Published in DKUM: 28.06.2024; Views: 172; Downloads: 18
 Full text (1,27 MB) |
2. Načrtovanje kadra zdravstvene nege na urgenciDaniela Berdnik, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Zagotavljanje zadostnega števila kadra zdravstvene nege za doseganje optimalnih ciljev na urgenci zaradi naključnega prihoda pacientov, različnih stopenj nujnosti in potreb pacientov predstavlja poglaviten problem pri načrtovanju kadra. Z raziskavo smo želeli pridobiti vpogled v razmerje med delovnimi obremenitvami in zaposlenimi v zdravstveni negi na izbrani urgenci.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo. Izvedena je bila prospektivna kohortna raziskava. Za izračun in analizo delovne obremenitve preučevane populacije smo uporabili programsko orodje Baseline Emergency Staffing Tool, ki za oceno zahtevnosti potreb pacientov po zdravstveni negi vključuje obrazec Jones Dependency Tool. Podatke smo zbirali v štirinajstdnevnem obdobju v mesecu oktobru leta 2023.
Rezultati: V raziskavi je bila s strani dvaintridesetih diplomiranih medicinskih sester narejena ocena zahtevnosti potreb zdravstvene nege za 405 pacientov. Povprečno število zaposlenih na delovišču v času raziskave je bilo od izračunanega števila nižje za 0,4 zaposlenega. Najvišje izračunano število zaposlenih na delovišču je bilo potrebno med 12. in 18. uro vse dni v tednu. Več kot polovico (53 %) vseh ocen so predstavljali pacienti z zmerno stopnjo zahtevnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo pridobili dejanski vpogled v delovno obremenitev zaposlenih v zdravstveni negi v času raziskave. Z raziskavo smo prispevali k razumevanju delovne obremenitve in potrebe po kadru zdravstvene nege na izbrani urgenci, hkrati pa smo podali možnost za nadaljnje raziskave na tem področju.
Keywords: urgenca, zaposleni v zdravstveni negi, delovna obremenitev, orodje za načrtovanje kadra na urgenci - BEST, obrazec za oceno zahtevnosti potreb - JDT
Published in DKUM: 21.06.2024; Views: 123; Downloads: 13
Full text (2,14 MB) |
3. Analiza obremenjenosti policistov na območju policijske uprave Celje v obdobju od leta 1995 do leta 2005Matjaž Pristovnik, Vinko Gorenak, 2007, published scientific conference contribution Keywords: policija, delovna obremenitev, zasedena delovna mesta, sistematizacija, motivacija za delo, kazniva dejanja, prometne nesreče, kršitve javnega reda in miru, policijske uprave, statistika
Published in DKUM: 29.03.2024; Views: 284; Downloads: 11
Full text (837,06 KB) |
4. Vpliv preobremenjenosti na zaposlene v institucionalnem varstvuDarja Sitar Stopajnik, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Sektor domov za ostarele je ključnega pomena za naše zdravstveno varstvo, zlasti zaradi zahtev starajočega se prebivalstva in njegovih zahtev po kompleksni oskrbi. Poglabljanje v podrobnosti delovne obremenitve in njenih širših posledic za osebje v domovih za ostarele je aktualno in ključno.
Metode: V naši študiji smo iz bogatih izkušenj in spoznanj zaposlenih v zdravstvenih domovih poskušali razbrati vzorce in občutke v zvezi z delovno obremenitvijo, čustvenimi zahtevami ter zaznavanjem zadovoljstva pri delu in stresa, ki ga povzroča delo.
Rezultati: Ugotovitve študije so pokazale na prekomerno delovno obremenjenost, saj se dve tretjini pogosto spopadata z izgorelostjo. Čeprav se je približno 10 % udeležencev počutilo obremenjenih zaradi svoje vloge, jih je kar 90 % na svoje dolžnosti gledalo kot na poslanstvo. Ugotovitve nakazujejo, da je približno 70 % vprašanih zadovoljnih z delom, približno 62 % pa jih je kot ključni dejavnik stresa navedlo medosebna trenja, zlasti pritožbe sodelavcev.
Razprava: Skupne ugotovitve študije nakazujejo, da negovalci izžarevajo predanost in ponos do tega poklica, čeprav se v veliki meri spopadajo s fizičnimi zahtevami in čustvenimi tokovi, ki jih še poudarjajo napeti odnosi s stanovalci domov. Medosebna dinamika, zlasti obremenitve zaradi pritožb sodelavcev in morebitnih govoric, še dodatno otežijo njihove delovne izkušnje in zaznavanega zadovoljstva pri delu.
Zaključek: Čeprav osebje v domovih za starejše izkazuje hvalevreden ponos in predanost, so potrebne s strani tovrstnih institucij in njohovega vodstva, nekatere intervencije na področju človeških virov. Pobude, ki se osredotočajo na povezanost ekipe, jasno razmejitev vlog in odpravo kadrovskih neravnovesij, bi lahko napovedale preobrazbo tako za negovalce kot za stanovalce domov.
Keywords: institucionalno varstvo, delovna obremenitev, izgorelost, medosebna dinamika, dobro počutje negovalcev
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 477; Downloads: 59
Full text (1,28 MB) |
5. PROBLEMATIKA FINANCIRANJA PLAČ, POVRAČIL IN DODATKOV NA PODROČJU VISOKEGA ŠOLSTVAJelka Rakun, 2016, master's thesis Abstract: Pri obravnavanju področja plač zaposlenih v visokem šolstvu, ki je urejeno z nekaj posebnostmi, se bom v magistrskem delu oprla na ustavno določilo, ki ureja avtonomnost državne univerze. V zvezi s tem bom predstavila položaj zaposlenih na področju visokega šolstva in ugotovila ali gre za pravilno umestitev zaposlenih na državni univerzi v okviru javnega sektorja. Pri samem področju plač je namreč potrebno upoštevati splošna delovnopravna določila z upoštevanimi posebnostmi, ki veljajo za akademsko osebje in imajo ti v okviru svoje delovne obremenitve določene normative. Ti normativi so v slovenskem visokošolskem prostoru določeni v specialnem zakonu, ki ureja področje delovanja visokega šolstva in napotuje visokošolske zavode k sprejemu svojih določil. Pri tem se zastavlja vprašanje koliko je posamezni visokošolski zavod pri tem avtonomen, da navedeno lahko uredi v svojih internih aktih in kako te normative upošteva pri sklenitvi delovnega razmerja, ki so seveda podlaga za izračun plače.
Keywords: avtonomnost univerze, visoko šolstvo, javni sektor, plača akademskega osebja, delovna obremenitev, pokrivanje plač
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1101; Downloads: 121
Full text (1,77 MB) |
6. STRES IN OBREMENITEV MEDICINSKIH SESTER V INTENZIVNI TERAPIJIDolores Leskovar, 2015, undergraduate thesis Abstract: Izhodišča: Obremenitev oziroma preobremenitev je ena izmed najpogostejših vzrokov stresa. Poklic medicinski sester velja za enega izmed najbolj stresnih poklicev. Enote intenzivne terapije zagotavljajo visoko stopnjo specializirane oskrbe življenjsko ogroženih pacientov. Medicinske sestre zagotavljajo kontinuirano 24-urno, zahtevno zdravstveno nego življenjsko najbolj ogroženim pacientom, zato je namen diplomskega dela ugotoviti, kako se v enoti intenzivni terapiji s stresom in z obremenitvami soočajo medicinske sestre.
Metode: Za izdelavo diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela in kvantitativno metodologijo. S pomočjo študija domače in tuje literature smo predstavili teoretična izhodišča. Kot inštrument raziskave smo uporabili anonimen vprašalnik, ki vsebuje 20 vprašanj. Raziskovalni vzorec je zajemal 40 medicinskih sester in tehnikov zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije.
Rezultati: Anketirani so mnenja, da je vsakodnevni stik z življenjsko ogroženimi pacienti in že sama narava dela v enotah intenzivne terapije za zaposlene stresna in obremenjujoča. Kar 20 (50,0 %) zaposlenih meni, da je izjemno streseno in da je stresno 19 (47,5 %). Do večjih delovnih obremenitev privede premalo kadra, naporen fizičen položaj in povečana zahtevnost dela pri pacientih. Simptomi bolezni, ki jih kot posledica stresa navajajo zaposleni in so najpogosteje prisotni, so utrujenost, glavoboli, nespečnost.
Sklep: Mnenja smo, da imajo medicinske sestre dovolj strokovnega znanja za prepoznavanje začetnih znakov stresa in za odkrivanje vzrokov stresa in preobremenitev. Potrebno je razmišljati pozitivno in se veseliti vsakega novega dneva.
Keywords: Stres, pacient, družinsko življenje, zdravje, delovna obremenitev.
Published in DKUM: 24.09.2015; Views: 2779; Downloads: 379
Full text (307,98 KB) |
7. Analiza biomedicinskih podatkov na primeru meritev fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinskih sesterNino Fijačko, 2013, master's thesis Abstract: V magistrski nalogi smo s pomočjo pedometrov raziskali fizično aktivnost in delovno obremenitev medicinskih sester na Oddelku za anesteziologijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, natančneje na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo. Sodelovalo je 20 medicinskih sester, ki so v različnih izmenah nosile pedometre. Pedometer nam je za vsako medicinsko sestro posebej posredoval podatke o njenem aktivnem obdobju v izmeni, število korakov in kilometrov ter število porabljenih kalorij. Pridobljene podatke smo analizirali s programskim jezikom R in ugotovili, da medicinska sestra v 12-urni izmeni opravi v povprečju 9006 korakov, kar znaša od 6 do 7 kilometrov in porabi 226,3 kalorij. Rezultate smo primerjali s tujimi študijami, narejenimi na področju zdravstvene nege, in ugotovili podobnost med rezultati. Slednje navajajo, da medicinske sestre opravijo v povprečju od 6 do 8 kilometrov v 12-urnem delovniku. V obdobju celotne študije lahko vidimo korelacijo med naraščanjem in padanjem povprečnega števila narejenih kilometrov zaradi povečane oz. zmanjšane fizične aktivnosti in delovne obremenitve medicinske sestre, ki nastane zaradi večjega oz. manjšega števila pacientov. Prikazali smo tudi, da je delovna obremenitev medicinske sestre spremenljiv podatek, na katerega vplivajo številni različni dejavniki. Pokazali smo, da lahko medicinske sestre same najbolj vplivajo na dejavnik racionalne uporabe korakov. Iz pridobljenih podatkov lahko namreč sklepamo, da pri daljši delovni dobi naraste racionalnost izrabe korakov medicinske sestre (p = 0,049). Na podlagi velike količine fizične aktivnosti in delovne obremenitve (srednje hitra hoja, najvišje kategorizirani bolniki itd.) smo ocenili, da medicinske sestre na Oddelku za perioperativno intenzivno terapijo opravljajo poleg intelektualnega tudi fizični poklic.
Keywords: fizična aktivnost, delovna obremenitev, bioinformatika, zdravstvena nega, pedometer
Published in DKUM: 24.01.2014; Views: 2469; Downloads: 369
Full text (2,43 MB) |
8. ERGONOMSKA ANALIZA POLOŽAJEV DELAVCA PRI DELU NA BRUSILNEM STROJUPeter Miže, 2011, undergraduate thesis Abstract: V diplomski nalogi obravnavamo ergonomsko analizo položajev delavca pri delu na brusilnem stroju Herminghausen SR 3.
Problem je zagotoviti pravilno držo in gibanje delavca pri delu na brusilnem stroju. Položaji stoječe drže in nepotrebno gibanje v delovnem času povzročajo delavcu utrujenost, obremenitve in bolečine v posameznih delih telesa.
Namen je prilagoditi, omogočiti delavcu udobno, pravilno držo pri delu in gibanje pri najmanjšem fizičnem in psihičnem naporu brez naprezanja. Prilagojeno delovno mesto na brusilnem stroju neposredno vpliva na varnost, učinkovitost pri delu in ohranja zdravje delavca.
Cilj naloge je: zagotoviti delo v stoječem in sedečem položaju, ukiniti nepravilne položaje drže, nepravilno držo pri dviganju bremen in omejiti nepotrebno gibanje delavca. S pravilno držo na kombiniranem delovnem mestu bomo odpravili utrujenost, bolečine v nogah in hrbtenici delavca. Z ergonomsko oblikovano delovno površino, boljšim zaporedjem operacij in dobro postavitvijo delovnih predmetov bomo odpravili nepotrebne gibe in zagotovili pravilno držo delavca pri delu.
Reševanje problemov nepravilnih položajev drže smo se lotili z metodo OWAS. S pomočjo metode OWAS smo ugotovili, kdaj je položaj drže telesa delavca med delovnem časom nepravilen. V našem primeru so se pojavili položaji drže delavca, pri katerih je potrebno ukrepati takoj in jih ukiniti v čim krajšem času.
Delo proučuje probleme obstoječega stanja položajev drže, opisovanje delovnih površin stroja in gibanje delavca. Za rešitev in natančno opredelitev problema drže in gibanja, se odločamo za kombinirano delovno mesto in oblikovanje novih delovnih površin brusilnega stroja.
Ugotovitve kažejo, da s pomočjo kombiniranega delovnega mesta, na podlagi rezultatov metode OWAS, uvedbe stola, delovne mize, nastavljive po višini, zaščitnih sredstev, pripomočkov in učinkovitih navodil varnosti, omogočimo delavcu pravilno držo v sedečem in stoječem položaju, držo pri dviganju bremen; odpravimo nepotrebne gibe, zmanjšamo obremenitve in zagotovimo večjo varnost pri delu.
Keywords: · drža delavca, · obremenitev, · delovna površina, · kombinirano delovno mesto, · brusilni stroj
Published in DKUM: 09.11.2011; Views: 3112; Downloads: 615
Full text (7,30 MB) |
9. Delovne obremenitve medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov v Splošni bolnišnici Murska Sobota : diplomsko deloAlenka Duh, 2008, undergraduate thesis Keywords: delo, delovna obremenitev, zdravje, medicinska sestra, zdravstveni tehnik, kategorizacija zdravstvene nege, kadrovski normativi, bolniški stalež
Published in DKUM: 07.01.2009; Views: 5396; Downloads: 1075
Full text (668,20 KB) |
