1. Vpliv socialnih omrežij na individualno delovno uspešnostMerisa Durović, 2024, diplomsko delo Opis: Socialna omrežja so internetne aplikacije interaktivnega značaja, ki služijo ustvarjanju in deljenju vsebin na individualni in skupinski ravni. Platforme, kot so Facebook, Instagram, Twitter in druge omogočajo hitro izmenjavo informacij v realnem času ter so ključna za trženje izdelkov in storitev. Podjetja izkoriščajo ta orodja za promocijo izdelkov in storitev, ustvarjanje odnosov z uporabniki in krepitev zavesti o blagovni znamki. Socialna omrežja danes pripomorejo k večji poslovni uspešnosti podjetja. Prav tako pa je poslovna uspešnost podjetja povezana z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki izhaja iz njihovih sposobnosti, izkušenj ter znanja. Zaposleni in delovno okolje igrajo ključno vlogo. Delovna uspešnost se nanaša na dejanja posameznikov, ki prispevajo k ciljem organizacije. Vpliv socialnih omrežij na delovno uspešnost posameznika je pomemben, saj te omogočajo izboljšano komunikacijo med zaposlenimi ne glede na lokacijo, spodbujajo sodelovanje in timsko delo ter omogočajo hiter dostop do informacij. Kljub koristim pa prekomerna uporaba socialnih omrežij med delovnim časom lahko zmanjša produktivnost, saj odvrača od opravljanja nalog in posledično doseganja ciljev. Neprekinjeno preverjanje omrežij lahko vodi do zamujenih rokov in slabše uspešnosti pri delu. Izvedli smo raziskavo med zaposlenimi v podjetju X. Skozi proces raziskave sta nas vodili dve hipotezi. Prva je bila: Socialna omrežja negativno vplivajo na individualno delovno uspešnost, medtem ko se je druga glasila: Zaposleni preveč časa (5 ur ali več) preživljajo na socialnih omrežjih. Na osnovi izvedene empirične raziskave smo prvo hipotezo potrdilli in drugo ovrgli. V teoretičnem delu smo proučevali delovno uspešnost zaposlenega, socialna omrežja, njihove prednosti in slabosti ter kakšen vpliv imajo na zaposlene in podjetje. Sledil je empirični del diplomske naloge, kjer so rezultati pokazali, da se zaposleni zavedajo vseh negativnih posledic, ki jih lahko prinese prekomerna uporaba socialnih omrežij, zato jih premišljeno uporabljajo ter hkrati omejijo njihov čas uporabe.
Ključne besede: Socialna omrežja, individualna delovna uspešnost, zaposleni, delodajalec, motivacija.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2024; Ogledov: 17; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (1,55 MB) |
2. Vpliv govoric na kadre znotraj podjetjaSofija Debeljak, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobnih organizacijskih okoljih je širjenje govoric med kadri postalo pogost pojav, ki lahko pomembno vpliva na delovno okolje, medosebne odnose ter poslovno uspešnost podjetja. Govorice, kot neformalen način komunikacije, lahko izvirajo iz različnih virov in se lahko dotikajo različnih vidikov delovanja podjetja, vključno z organizacijsko kulturo, produktivnostjo, motivacijo kadrov ter delovnim zadovoljstvom. Kljub svoji pogosti prisotnosti in vplivu na organizacijsko dinamiko pa je še vedno relativno malo raziskav, ki bi sistematično proučile ta pojav in njegove posledice znotraj podjetja.
Zato je osrednji namen tega raziskovalnega dela temeljito analizirati vpliv govoric na kadre znotraj podjetja ter razumeti, kako različne oblike govoric vplivajo na delovno okolje in medsebojne odnose med kadri. Raziskava se bo osredotočila na identifikacijo različnih vzrokov, ki spodbujajo širjenje govoric, ter njihovih posledic na organizacijsko kulturo, produktivnost, motivacijo kadrov ter delovno zadovoljstvo. S poglobljenim razumevanjem tega fenomena bomo lahko identificirali ključne dejavnike, ki prispevajo k nastanku in širjenju govoric, ter razvili strategije za njihovo obvladovanje in upravljanje z njimi v organizacijskem kontekstu.
Ugotovljeno je, da polovica podjetji niti ne izvaja ukrepe za obvladovanje govoric v delovnem okolju in da se premalo ukvarja s preprečevanjem širjenja govorice, ali pa da odziv vodstva podjetja na upravljanje z govoricami ni učinkovit. Rezultati raziskave kažejo, da obstaja prostor za izboljšanje v vlogi vodstva pri obvladovanju in preprečevanju širjenja govoric znotraj podjetja. Občasna proaktivnost vodstva je korak v pravo smer, vendar je treba poudariti, da bi moralo biti prizadevanje za obvladovanje govoric stalno in sistematično. Pomembno je tudi opaziti, da so nejasni komunikacijski kanali prispevali k širjenju govoric, kar kaže na potrebo po izboljšanju transparentnosti in jasnosti komunikacije v podjetju.
Z analizo in interpretacijo pridobljenih podatkov želimo prispevati k boljšemu razumevanju tega pomembnega aspekta delovnega življenja ter ponuditi smernice in priporočila za izboljšanje komunikacijskih procesov in delovne klime znotraj podjetij. Naša raziskava bo tako pripomogla k dvigu zavedanja o pomenu učinkovitega upravljanja komunikacije in obvladovanja govoric v sodobnih organizacijskih okoljih ter prispevala k razvoju strategij, ki bodo podpirale vzpostavitev pozitivnega delovnega okolja in spodbujale produktivnost ter dolgoročno uspešnost podjetij.
Ključne besede: govorica, kadri, organizacijska klima, delovna motivacija, management
Objavljeno v DKUM: 18.06.2024; Ogledov: 191; Prenosov: 34
Celotno besedilo (3,32 MB) |
3. Analiza obremenjenosti policistov na območju policijske uprave Celje v obdobju od leta 1995 do leta 2005Matjaž Pristovnik, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, delovna obremenitev, zasedena delovna mesta, sistematizacija, motivacija za delo, kazniva dejanja, prometne nesreče, kršitve javnega reda in miru, policijske uprave, statistika
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 293; Prenosov: 11
Celotno besedilo (837,06 KB) |
4. Storilnostna motivacija in izgorelost pri delu policistovAleksander Koporec Oberčkal, Damir Kocjančič, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, izgorelost, motivacija, pritožbe, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 194; Prenosov: 4
Celotno besedilo (273,27 KB) |
5. Etične dileme in motivacija zaposlenih v zdravstveni negi v času COVID-19Ana Gobec, 2022, magistrsko delo Opis: Uvod: Zaposleni v zdravstveni negi so se med izbruhom COVID-19 soočali z neprijetnimi in zapletenimi etičnimi izzivi, moralnimi konflikti, visoko stopnjo umrljivosti pacientov in dolgim delovnim časom. Namen zaključnega dela je bil raziskati etične dileme in motivacijo zaposlenih v zdravstveni negi v času COVID-19.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja – kot raziskovalni instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. Pri tem je sodelovalo 307 zaposlenih v zdravstveni negi, ki so delali neposredno s COVID-19 pacienti. Podatki so bili analizirani z inferenčno in deskriptivno statistiko.
Rezultati: Na motivacijo zaposlenih vplivajo podpora družine, finančne nagrade za vložena prizadevanja, finančno nadomestilo med pandemijo in dostopnost zdravila in cepiva za COVID-19. Občutki zaposlenih v zdravstveni negi razkrivajo, da zaposleni cenijo finančno nadomestilo med pandemijo. Čutijo tudi, da morajo delati, ker je to njihova naloga in ker morajo izpolnjevati svoje etične obveznosti. Hkrati cenijo, da jim delodajalec za njihovo delo daje posebne nagrade. Statistična povezava med stresnimi dejavniki in spolom ni bila ugotovljena.
Razprava in sklep: Zaposlene v zdravstveni negi je treba med pandemijo okrepiti. Vprašanja, kot so strah pred prenosom, stres, tesnoba in ohranjanje duševnega zdravja, je treba obravnavati previdno. Z rešitvami na ta vprašanja bi se lahko povečala kakovost zdravstvene nege kot posledica psihosocialne krepitve zaposlenih v zdravstveni negi.
Ključne besede: etične dileme, delovna motivacija, COVID-19, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 724; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,45 MB) |
6. Kakšen vpliv ima univerzalni temeljni dohodek na gospodarstvo, potrošnjo in na delovno motivacijo prebivalstva?Maja Žnuderl, 2021, magistrsko delo Opis: Mikavna se zdi ideja o brezpogojnem mesečnem dohodku, ki bi zagotavljal nek temelj za preživetje, to je univerzalni temeljni dohodek. Vendar se z vsako inovativno zamislijo in predvsem z vsako korenito spremembo v kakršen koli sistem, pa naj bo ta ideja še tako dobra, pojavijo dvomi o uspešnosti uvedbe in nasprotniki te ideje. Kakšen vpliv bi imel brezpogojno zagotovljen mesečni dohodek na delovno motivacijo prejemnikov in od kod bi se črpala denarna sredstva za financiranje takšnega transferja? In kakšni sta podpora in ozaveščenost Slovencev o univerzalnem temeljnem dohodku? To so bila izhodiščna vprašanja naše raziskave, ki smo jih podrobno raziskali.
V vsaki krizi se iščejo revolucionarne ideje, katere bi nas lažje popeljale iz hudih časov, takrat so ljudje nezadovoljni in hrepenijo po spremembah. S pojavom novega koronavirusa, virusa dihalnih obolenj, ki se je v zelo kratkem času razširil po vsem svetu in razvil v pandemijo, zaradi katerega so se ustavila tudi največja gospodarstva in so na preizkušnji marsikateri zdravstveni sistemi, so se razprave o uvedbi UTD ponovno pojavile. Kljub temu da prve razprave o UTD izvirajo že iz 16. stoletja, se je ozaveščenost o UTD v zadnjih letih izboljšala, ponovno pa je zacvetela ideja o uvedbi UTD.
Zaradi dogajanj v gospodarstvu, ki so posledica pandemije, so nas zanimali tudi učinki vseh ukrepov, ki so bili sprejeti z namenom omilitve posledic vpliva novega koronavirusa na gospodarstvo in zdravstvo, in učinki teh ukrepov na zasebno potrošnjo. V Sloveniji so v okviru teh ukrepov uvedli mesečni temeljni dohodek, pri katerem vidimo podobnosti z univerzalnim temeljnim dohodkom, kljub temu da je pogojen in ga prejemajo le nekateri upravičenci, v primeru da sami izpolnijo in oddajo vloge za prejemanje mesečnega temeljnega dohodka. V okviru naše raziskave smo od upravičencev do mesečnega temeljnega dohodka želeli izvedeti, kaj jim je pomenilo prejemanje tega dohodka. Zanimalo nas je tudi, ali je imel mesečni temeljni dohodek vpliv na njihovo mesečno premoženje in odnos do dela, kako je vplival na njihovo zasebno potrošnjo in ali so zaradi prejemanja tega dohodka bolj podvrženi k zagovarjanju uvedbe UTD.
Po drugi strani nas je zanimala uspešnost različnih pilotnih projektov o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka, ki so se skozi čas izvajali po vsem svetu, predvsem, v kakšni obliki oziroma višini se je izvedba UTD do sedaj izkazala za najbolj uspešno in kje. Seveda ima največji učinek na uspešnost oziroma neuspešnost in na vse argumente nasprotnikov višina uvedenega UTD. Zagovorniki so mnenja, da bi bil UTD v višini, ki bi zagotavljala vsaj osnovno preživetje, najuspešnejši. Vendar se zavedajo vseh ovir in so v večini mnenja, da se uvedba izvede postopno, prvotno v nižjem znesku. Iz naše raziskave smo od anketirancev izvedeli, kakšna višina UTD se jim zdi najprimernejša, za kaj bi ta znesek, če bi ga prejemali vsak mesec, v večini porabili in kako bi se spremenil njihov odnos do dela in izobraževanja.
Ključne besede: Univerzalni temeljni dohodek, mesečni temeljni dohodek, zasebna potrošnja, delovna motivacija, kakovost življenja, koronavirus
Objavljeno v DKUM: 21.10.2021; Ogledov: 1146; Prenosov: 161
Celotno besedilo (2,50 MB) |
7. Vpliv zadovoljstva na delovnem mestu na delovno uspešnost : magistrsko deloMaruša Kunaver, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na delovno uspešnost smo želeli ugotoviti, ali zadovoljstvo zaposlenih res vpliva na delovno uspešnost. Delovna uspešnost je v študijah zelo zanimiva tema. Dobri odnosi v organizacijah lahko motivacijsko vplivajo na zaposlenega, kar posledično pomeni, da se poveča delovna uspešnost zaposlenih. Posredno se bo povečal tudi dobiček organizacije. Zato lahko organizacije svoje dobičke ali izgube določijo glede na delovno uspešnost zaposlenih. Večina organizacij poudarja, da je treba izboljšati in povečati uspešnost zaposlenih pri delu, da bi zaščitili svoj dobiček.
V teoretičnem delu magistrskega dela so opisani pojem zadovoljstvo zaposlenih na delovnem mestu in dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo. V nadaljevanju smo predstavili še organizacijski klimo in kulturo, delovno uspešnost in motivacijo.
V empiričnem delu magistrskega dela so predstavljeni rezultati ankete, s katero smo merili, kako zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost. Rezultati raziskave so pokazali, da so anketiranci zadovoljni z delom, delovnim časom, stalnostjo zaposlitve in delovnimi pogoji. Anketiranci so zadovoljni s trenutno plačo. Pomembni so jim samostojnost pri delu, natančnost, izpolnjevanje rokov in odnos do dela. Raziskava je pokazala, da se podrejeni pogosto bojijo izraziti nestrinjanje s svojim nadrejenim.
Z raziskavo smo ugotovili, da zadovoljstvo na delovnem mestu vpliva na delovno uspešnost.
Ključne besede: magistrska dela, zadovoljstvo zaposlenih, organizacijska klima, organizacijska kultura, delovna uspešnost, motivacija
Objavljeno v DKUM: 08.06.2021; Ogledov: 2206; Prenosov: 479
Celotno besedilo (2,64 MB) |
8. Zavzetost in individualna uspešnost v organizaciji xKristina Prašnički, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo obravnavali pojmove individualne delovne uspešnosti in zavzetosti. Najprej smo pojasnili delovno uspešnost na splošno, po tem povezavo z individualno uspešnostjo. Predstavili smo koristi merjenja in ukvarjanja z njo. Na koncu drugega poglavlja smo opisali načine na katere vodja lahko meri uspešnost organizacije in zaposlenih.
V tretjem poglavlju smo predstavili pojam in vrste zavzetosti. Povezali smo zavzetost z zadovoljstvom delavca in komunikacijo katera poteka med sodelovci. Opisali smo načine merjenja zadovoljstva ter koristi katere izhajajo iz pojma. Da bi zaposleni bil zadovoljen mora biti ustrezno nagrajen kaj smo predstavili.
Pred nego smo anketirali zaposleni smo si postavili dva modela ocenjevanja katere smo obravnavali v poglavlju 4. Modeli so se razlikovali glede na delovna mesta v podjetju. Ko smo z pomočjo ankete dobili rezultate, smo ih interpretirali.
Ugotovitve z ankete smo bile da zaposleni niso preveč motivirani za nagrajevanje svoje individualne delovne uspešnosti. Tudi anketa je pokazala da so zaposleni zavzeti za svoje delo in imajo raje nematerijalne nagrade.
Ključne besede: individualna delovna uspešnost, zavzetost, zadovoljstvo, motivacija, uspešnost
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1027; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,35 MB) |
9. Vpliv sistema motivacije in nagrajevanja na delovno uspešnost v javnem zavodu Pomurske lekarneInes Forjan, 2018, diplomsko delo Opis: Motivirani, zadovoljni ter nagrajeni zaposleni predstavljajo okvir uspešne organizacije, kjer radi opravljajo svoje delo in taki organizaciji tudi zaupajo. Zaposleni, ki je motiviran ter zadovoljen, organizaciji s svojimi delovnimi rezultati in svojim doprinosom prinaša marsikaj. Poleg motivacije je tudi nagrajevanje pomemben dejavnik menedžmenta človeških virov, kajti na podlagi nagrajevanja se gradi zaupanje in lojalnost sami organizaciji. Organizacija sama po sebi je unikum, zato je tudi nagrajevanje naravnano za vsako organizacijo posebej. V našem primeru smo glede finančnega nagrajevanja za javne zavode zakonsko omejeni. Pomembno je, da so v vse procese, ki jih ima organizacija, vključeni tudi zaposleni. Sistem nagrajevanja je povezan tudi z delovno uspešnostjo zaposlenih, ki je odvisna prav od nastavljenega sistema za posamezno organizacijo. Ločimo redno delovno uspešnost, delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela in delovno uspešnost iz naslova prodaje blaga in storitev. Uspešnost na delu zaposlenih se ocenjuje v javnih zavodih enkrat letno in poteka na podlagi več metod ocenjevanja. Poglavitni namen ocen pri zaposlenih je napredovanje. Napredovanje vodi zaposlenega do povišanja njegove plače, prav tako se mu na podlagi dobrih ocen izkaže spoštovanje in hvaležnost za opravljeno dobro delo v organizaciji, kar spet vodi do osebne motiviranosti zaposlenega v prihodnosti. Lahko povemo, da se vedno vrtimo v začaranem krogu, da motivacija in nagrajevanje res vplivata na uspešnost zaposlenega, in da so vsi trije procesi med seboj odvisni. Kako motivacija in nagrajevanja vplivajo na delovno uspešnost v javnem zavodu Pomurske lekarne, smo ugotovili na podlagi teorije in vrnjenih anketnih vprašanj zaposlenih ter dobljene rezultate prikazali v opisni ter tabelarni obliki. Rezultati analize kažejo, da tako motivacija kot nagrajevanje vplivata na delovno uspešnost, zaposleni so primerno motivirani, pri njihovem delu pa jih najbolj spodbuja finančno nagrajevanje. Slednje v zavodu vodi do delovne uspešnosti.
Ključne besede: zaposleni, motivacija, nagrajevanje, plača, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 23.10.2018; Ogledov: 1204; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,46 MB) |
10. Motivacija in zadovoljstvo zaposlenih v podjetju xKlavdija Držaj, 2018, magistrsko delo/naloga Opis: Glavna konkurenčna prednost na vse bolj zahtevnem trgu že nekaj časa nista več kapital in vrhunska tehnologija. V ospredje vse bolj prihaja sposobnost upravljanja in ravnanja s človeškimi viri. Usposobljeni in visoko motivirani zaposleni so v podjetju eden izmed glavnih temeljev razvoja podjetja. Vedno več podjetij stremi k temu, da bodo njihovi zaposleni pri svojem delu zadovoljni in posledično dovolj motivirani za doseganje zastavljenih ciljev in rezultatov. V nalogi smo definirali pojem motivacija in opredelili motivacijske dejavnike, ki vplivajo na stopnjo motivacije za delo. Pojasnili smo, kaj je delovna motivacija in kako lahko motivacija na delovnem mestu vpliva na delo zaposlenega. Osredotočili smo se tudi na zadovoljstvo zaposlenega na delovnem mestu ter v sklopu tega predstavili definicije in razlage različnih avtorjev o tem, kako lahko zadovoljstvo zaposlenega vpliva na delovno uspešnost podjetja. Predstavili in opisali smo tudi nekaj najpomembnejših dejavnikov zadovoljstva pri delu. V sklopu naloge smo izvedli raziskavo v konkretnem podjetju, kjer smo ugotavljali, kateri dejavniki vplivajo na večjo stopnjo motivacije zaposlenega za delo. Zanimalo nas je, kako so zaposleni zadovoljni pri svojem delu, s katerimi dejavniki zadovoljstva so najbolj zadovoljni in s katerimi najmanj. Na koncu smo podali predloge za izboljšanje stanja in predstavili možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: Motivacija za delo, zadovoljstvo na delovnem mestu, družba z omejeno odgovornostjo, zaposleni, delovna uspešnost
Objavljeno v DKUM: 25.09.2018; Ogledov: 2102; Prenosov: 749
Celotno besedilo (1,55 MB) |
