| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno: 04.11.2021; Ogledov: 160; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

2.
Opredelitev managementskega pristopa in snovanje splošno veljavnih smernic, za dosego učinkovitejšega delovanja managementa v državah v razvoju – primer andritz hydro gmbh
Gregor Obrulj, 2020, magistrsko delo

Opis: Ključni faktorji iz osrednje teme magistrskega dela in raziskave so management, managemenstki pristopi, učinkovitost ter vplivi iz »neobičajnega« zunanjega okolja na management in njegovo zmožnost tekočega delovanja kot tudi poslovanja. Celotna naloga sloni na temelju avstrijskega podjetja Andritz Hydro, katero je vodilno podjetje v svetu, na področju celovite izgradnje in obnov hidroenergetskih objektov. Samo delo je sestavljeno iz dveh delov in sicer iz teoretičnega in aplikativnega dela. Pri tem naj omenimo, da je naravnanost teoretičnega dela v relaciji z aplikativnim delom naloge predvsem široka in posplošena. Do tega sta privedla dva razloga; eden od njiju je ta, da konkretna teorija na temo magistrskega dela v pisni ali elektronski obliki praktično ni eksistentna, prav tako je vsem preostalim informacijam, na temo delovanja ali poslovanja na gospodarsko manj razvitih območjih, relativno težko določiti kredibilnost izvora. Drugi razlog pa je ta, da smo si prizadevali, skozi teorijo, vam, bralcu, ustvariti vpogled o načinu in obsežnosti delovanja globalnega podjetja, v največji meri skozi vidik splošnega managementa, organizacijskih struktur ter funkcij in nalog posameznih managementov. Ker pa gre v našem primeru za projektno usmerjeno podjetje, pa smo v teorijo vključili tudi temeljne vidike projektnega managementa in projektne organiziranosti. Kot ste torej lahko razbrali, je teoretični del naloge namenjen boljšemu razumevanju, relativno zapletene tematike aplikativnega dela in pridobitve nekakšnega izhodiščnega občutka za celotno razsežnost in kompleksnost organizacije velikega podjetja na multinacionalnem nivoju. Prvo poglavje iz segmenta teorije je tako namenjeno razsežnosti managementa in njegovi vlogi v podjetju. V sklopu tega poglavja smo nekoliko podrobneje obravnavali hierarhijo managementa oz. managerjev ter opredelitev managerjevih spretnosti v relaciji z nivojem managementa v katerem je aktiven. Slednje smo obravnavali temeljne funkcije managementa in podrobneje predstavili vloge managerja po Mintzbergu. Nekolikšen fokus v sklopu opredelitve managementa smo posvetili tudi etiki in kulturi znotraj organizacije in njunemu pomenu za delovanje organizacije v mednarodnem okolju, ter manjši vpogled na vpliv in pomen digitalizacije za sodobne in prihodnje organizacijsko razvijanje. S tem se prvo in najobsežnejše poglavje iz sklopa teoretičnega dela naloge tudi zaključi in tako nadaljujmo z drugim in zadnjim poglavjem teoretičnega dela, kateri se nanaša na projektni management. Poglavje projektnega managementa smo nastavili tako, da pričnemo pri čistih osnovah, kar pomeni, da za azčetek razčistimo temeljne pojme projektnega managementa, kot so naprimer projekt, cilji projekta, oblike projekta idr. Magistrsko delo temelji na osnovi projektno usmerjenega podjetja in iz tega razloga nam je bilo pomembno v tem poglavju obširno teoretično prikazati vse relevantne pojme specifične za projektni management, kot tudi funkcije projektnega managementa, specifičnosti projektnousmerjenih podjetij, organizacijske strukture, projektne procese in opredeliti vrste projektov. Iz teorije smo skrbno izbrali tiste segmente, ki se skladajo s sliko podjetja na katerem temelji primer in tako, na podlagi tega, bralec dobi sliko glede posameznih potekov in funkcij znotraj podjetja iz teoretičnega vidika, kateri mu naj olajša razumevanje določenih odsekov aplikativnega dela naloge. Aplikativni, ali z drugimi besedami tisti ključni del naloge temelji na dveh primerih projektov podjetja Andritz Hydro GmbH, katera sta lokacijsko oba na območjih držav, s šibkejše razvitim gospodarstvom. S tem pojmom, ali drugimi sinonimi bomo skozi nalogo označevali t.i. države v razvoju. V primeru izbranih projektov, prej omenjenega podjetja gre pri lokaciji za Demokratično Republiko Kongo, katere lega je zahodno do centralno na afriškem kontinentu. V nalogi se osredotočamo predvsem na težavnost delovanja in poslovanja managementa v tem okolju, kajti razmere v t
Ključne besede: managementski pristop, projektni management, države v razvoju, Afrika, učinkovitost managementa, delovanje managementa.
Objavljeno: 09.02.2021; Ogledov: 266; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (2,61 MB)

3.
RAZVOJ MODELA ETIČNEGA MANAGEMENTA SODOBNIH ORGANIZACIJ
Boštjan Kuralt, 2014, doktorska disertacija

Opis: Disertacija je usmerjena v razvoj modela etičnega managementa sodobnih organizacij, ki temelji na sintezi ključnih teoretičnih in empiričnih raziskav. V primerjavi z dosedanjo obravnavo poslovne etike, teoretično in empirično, raziskava temelji na celovitejšem pristopu, ki pomembno prispeva k razumevanju celovitega koncepta etičnega managementa. Proučevanje etičnega managementa se večinoma osredotoča na izbrane segmente etičnega ravnanja managementa, kar je velikokrat težko aplicirati na delovanje in vedenje pomembnih udeležencev organizacije in celotne organizacije. V tem kontekstu so dosedanja preučevanja večinoma parcialna, kar je z nalogo preseženo in s tem zagotovljena večja stopnja celovitosti obravnave, ki bo lahko vplivala na izboljšanje vodenja in uspešnost organizacije. Naloga posamezne dimenzije etičnosti managementa povezuje v dialektično celoto, ki s svojimi sinergijskimi učinki lahko podpira in zagotavlja ustrezno delovanje managementa. Dosedanje raziskave merjenja učinkov ravni etičnosti managementa se ne poglabljajo v iskanje povezav med razlogi zanjo in med njenimi vplivi na na vodenje in rezultate podjetja, ampak izhajajo iz obstoječe ravni etičnosti managementa ter zanjo ugotavljajo določene učinke. Raziskava v okviru doktorskega dela je omogočila spoznanje povezanosti med dejavniki etičnega managementa, preučevanimi področji etike managementa in etiko managementa organizacij. Za izvedbo raziskave smo oblikovali model za multidimenzionalno razumevanje povezav med izbranimi pomembnimi skupinami značilnosti etičnosti managementa. Model tako vključuje organizacijske dejavnike etičnega managementa – tj. osebne in splošne organizacijske dejavnike, izbrana področja obravnave etike managementa – tj. dejavnike, ki znižujejo raven etike managementa v organizaciji, upoštevanje normativne etike v organizaciji in aktivnosti za izboljšanje etike v organizaciji ter etiko managementa organizacije. Na osnovi postavljenih hipotez raziskava preučuje njihovo medsebojno povezanost in vpliv spremenljivk na izbrane indikatorje. Hkrati bodo izsledki empirične raziskave omogočili dopolnitve in nadgradnjo dosedanjih raziskav etičnosti managementa, ki so bile ciljno usmerjene v obravnavo delnih obravnav modela etičnega managementa. Naslednji pomembni vidik raziskave predstavlja preučitev vpliva etičnega managementa na notranje okolje organizacije – tj. zaposlene in zunanje okolje organizacije - tj. okolja organizacije. Celovita – dialektično sistemska – obravnava sinergijskih in delnih učinkov etičnega managementa je relativno slabo raziskano področje, ki temelji predvsem na delnih raziskavah in študijah primerov. Zato je z raziskavo povezanosti med etičnostjo managementa in deajvniki, ki vplivajo nanj ter uspešnostjo organizacije mogoče oblikovati pomembna spoznanja o njihovih vzročno-posledičnih povezavah ter oblikovati možne rešitve za izboljšanje delovanja in vedenja organizacij. Naloga v obravnavo vpliva etičnega managementa na delovanje in vedenje organizacij vključuje celoviti splet kvantitativnih in kvalitativnih meril. Na osnovi empirične raziskave in analize je raziskava podala možnosti uporabe etičnega managementa kot orodja za povečanje ustreznosti delovanja in uspešnosti ciljne skupine preučevanih organizacij. Hkrati pa raziskava prispeva novo znanje k razumevanju teoretičnih konceptov etičnega managementa, z empiričnim raziskovanjem pa je novo vedenje izboljšalo razumevanje tega fenomena. Z družbenega vidika je raziskava podala vpogled v povezave med razvitostjo okolja in razvitostjo etičnega managementa, med posameznimi organizacijskimi dejavniki ter etičnim managementom, med etičnim managementom in ustreznostjo delovanja in med etičnim managementom ter uspešnostjo organizacij. To bo nudilo podporo najodgovornejšim udeležencem organizacije – tj. oblikovalcem politike in vrhovnim vodjem z vidika vzpostavljanja takšnih pogojev delovanja in vedenja organizacij, da bodo bolj uspešna in inovativna. Z vsebinskega
Ključne besede: management, etika, tranzicija, vrednote, delovanje in vedenje managementa
Objavljeno: 14.04.2015; Ogledov: 1165; Prenosov: 333
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

4.
KAKO IZBOLJŠATI ETIČNOST POSLOVANJA PODJETJA V POGOJIH FINANČNE KRIZE
Luka Čepe, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Etično poslovanje je eden temeljnih pogojev, da lahko podjetje uspešno deluje in da je lahko konkurenčno na dolgi rok. Etičnemu poslovanju se pripisuje velik pomen tudi zato, ker je poslovanje v koruptivnem okolju drago ter niti približno tako efektivno, saj etičnost vpliva tudi na medsebojna razmerja med zaposlenimi ter tako skrbi za dobro vzdušje na delovnem mestu, kar pomeni večjo produktivnost. Etično poslovanje pa tudi daje podjetju ugled, kar vpliva na zaposlene, ki so ponosni nad podjetjem ter s tem izražajo lojalnost in pripadnost podjetju. Načinov za izboljšanje etičnosti je več, najprej je treba začeti z izbiro ustreznega managementa, ki mora biti pravilno usposobljen, mora pa tudi omogočati razvijanje pravilnega etičnega presojanja in odločanja, kar vodi do večje etičnosti celotnega podjetja. Vedno večkrat se podjetja odločajo za uporabo etičnih kodeksov z namenom izboljšati etičnost. Kodeksi so zbirke vrednot in pravil, po katerih naj bi se zaposleni ravnali, vendar nespoštovanje kodeksa ni kaznovano. Za večjo etičnost se uporabljajo tudi različni programi in priročniki, podjetja lahko tudi ustvarijo komisije in odbore za etičnost, možne pa so tudi vroče linije, kamor lahko zaposleni javijo domnevne nepravilnosti v podjetju. Glavni nosilec etičnosti v podjetju je management, ki bi moral biti v prvi vrsti tisti, ki sprejema etične odločitve v prid podjetju in drugim udeležencem v poslovnem procesu. Tako bi lahko tudi drugi zaposleni posnemali njihovo ravnanje, kar bi pomeni večjo etičnost v poslovanju. In prav v trenutni krizi je bilo mogoče opaziti pomanjkanje etičnosti managementa, s tem so posamezniki uničili velika podjetja, nato pa si še izplačali milijonske premije. Njihovo ravnanje je bilo tudi eden izmed vzrokov, da se je finančna kriza v letu 2007 začela ter se razširila po vsem svetu.
Ključne besede: Poslovna etika, Neetično delovanje, Etika managementa, Finančna kriza, Etični kodeks, Izboljšanje etičnosti
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 4105; Prenosov: 408
.pdf Celotno besedilo (633,33 KB)

5.
KAKO IZBOLJŠATI INOVATIVNOST KOT VREDNOTO MANAGEMENTA V TRANZICIJI
Zlatko Nedelko, 2011, doktorska disertacija

Opis: POVZETEK Pri obravnavi tranzicije v Sloveniji (in drugih državah Srednje in Vzhodne Evrope) uporabljamo pojem tranzicija za prehod iz centralnoplanskega v tržno gospodarstvo in v tem okviru za prehod iz socialistične družbene ureditve v kapitalistično. Proces tranzicije se v posameznih državah pomembno razlikuje po vsebini, načinu in hitrosti izvedbe. V ekonomski literaturi, ki vsebinsko obravnava področje tranzicije gospodarstva na različnih ravneh delovanja (npr. makro, mezo, mikro), prevladuje makroekonomski vidik obravnave. Manj celovito je obravnavana tranzicija delovanja in vedenja organizacij in njihovih udeležencev. Večina obravnav je usmerjenih na institucionalni vidik preoblikovanja in ne preučuje celoviteje stvarne tranzicije organizacije in njenih pomembnih udeležencev. V literaturi za naše ciljno raziskovanje ni ustrezno celovitega pristopa za obravnavo problematike vrednot managementa v tranzicijskih organizacijah v Sloveniji. V Sloveniji se je institucionalna tranzicija narodnega gospodarstva končala z vstopom države v Evropsko unijo. Kljub temu so še vedno odprta številna vprašanja, povezana predvsem z nedokončanim procesom potrebnega vsebinskega preoblikovanja slovenskih organizacij, ki pomembno omejuje njihov hitrejši razvoj. Naše preučevanje je usmerjeno na tranzicijske organizacije in njihov management, ki morajo pomembno spremeniti svoje delovanje in vedenje, če želijo dokončati proces stvarne tranzicije in oblikovati želeno inovativno delovanje in vedenje. V okviru delovanja in vedenja organizacij (tudi tranzicijskih) smo preučevanje usmerili na obravnavo managementa in njegovih vrednot. Tranzicija pomembno vpliva na spreminjanje vrednot članov družbe na vseh ravneh in področjih delovanja. Iz celotne problematike spreminjanja vrednot smo raziskavo usmerili na obravnavo: (1) stanja vrednot managementa v slovenskih organizacijah in (2) vpliva teh vrednot na razvoj organizacij v želeno stanje inovativnega delovanja in vedenja. Za opredeljeno področje in problem obravnave smo oblikovali model raziskave in razvili hipoteze. Naše raziskovanje temelji na spoznanjih različnih avtorjev, da so neustrezne vrednote managementa kot pomemben element njegovega spleta vrednot/kulture/etike/norm ključna ovira za dokončanje procesa stvarne tranzicije organizacij. Z raziskavo želimo oblikovati možno rešitev za inoviranje vrednot managementa (in njen model), ki s spremembo relativne pomembnosti izbranih vrednot vpliva na spremembo pomembnih značilnosti managementa, managementskega vodenja in inovativnosti v tranzicijskih organizacijah. Izboljšanje delovanja in vedenja managementa lahko posredno vpliva tudi na izboljšanje uspešnosti poslovanja organizacij. V okviru oblikovanja modela inoviranja vrednot managementa smo preučili: (1) značilnosti managementa (tradicionalnega in sodobnega), potrebne spremembe teh značilnosti za želeni prehod iz tradicionalnega managementa v sodobnega, značilne osebne vrednote managementa, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementa, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj, (2) značilnosti managementskega vodenja (avtoritativnega in demokratičnega), potrebne spremembe njegovih značilnosti za želeni prehod iz avtoritativnega vodenja v demokratično, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov managementskega vodenja, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj managementskega vodenja ter (3) značilnosti inovativnosti managementa (nizko in visoko inovativnega), potrebne spremembe značilnosti njegove inovativnosti za želeni prehod iz nizke inovativnosti v visoko, značilne osebne vrednote, povezane s posameznimi značilnostmi upoštevanih tipov inovativnosti, in potrebne spremembe pomembnosti vrednot managementa za želeni razvoj inovativnosti. V teoretičnem delu naloge smo vsebinsko preučili izbrana področja obravnave in oblikovali ugotovitve, ki omogočajo celovitejše razumevanje probl
Ključne besede: Tranzicija, management, vrednote, inovativnost, delovanje in vedenje managementa, Nemčija, ZDA, Slovenija, inoviranje vrednot managementa.
Objavljeno: 26.05.2011; Ogledov: 4085; Prenosov: 44
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici