Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo obravnavali delovno zavzetost pri delu na domu v času covida-19. Prihod pandemije covida-19 je delovanje organizacije in organiziranje dela organizacij postavil na glavo. Zaposleni, ki so dnevno migrirali na lokacijo podjetja, so bili čez noč primorani svoje delovno okolje prestaviti v svoj dom. Delo na domu je sicer poznan pojem, že iz zgodnjih 70. let, ampak je njegovo rast in popularnost povečala pandemija covida-19. V teoretičnem delu magistrske naloge smo uporabili deskriptivno metodo in predstavili definicije dela na domu, delovne zavzetosti, kako merimo delovno zavzetost, prednosti in slabosti dela na domu ter zakonsko ureditev dela na domu. Pogledali smo si tudi dejavnike delavne zavzetosti in kako delavno zavzeti zaposleni pripomorejo k uspešnosti organizacije. Dotaknili smo se tudi, kaj prinese pretirana delovna zavzetost in vplive izgorelosti. Na koncu smo se posvetili še vprašalnikoma, ki smo ju uporabili v raziskovalnem delu. V drugem delu magistrske naloge smo se posvetili raziskavi. Raziskovali smo delovno zavzetost pri delu na domu v podjetju Workforce, d. o. o. Raziskavo smo opravili s pomočjo spletne ankete, ki smo jo poslali zaposlenim v omenjenem podjetju. Z raziskavo smo ugotavljali, ali so zaposleni v podjetju Workforce, d. o. o. pri delu na domu zavzeti, ali prihaja do razlik pri delovni zavzetosti pri delu na domu med spoloma, med različnimi starostnimi skupinami in med različno izobrazbo. Na podlagi rezultatov anketnega vprašalnika smo lahko odgovorili na zastavljene hipoteze. Za lažjo predstavo rezultatov smo uporabili grafe in tabele, narejene v programu MS Excel. Za analizo hipotez pa smo uporabili statistični program SPSS. V zaključnem delu magistrske naloge smo povzeli in prediskutirali ugotovitve naše raziskave, predvsem rezultate testiranja hipotez. Razložili smo tudi, zakaj smo postavili takšne hipoteze in na kakšen način smo jih testirali. Poleg tega smo v zaključno poglavje vključili kritično analizo, kjer smo našteli, kaj se nam je zdelo dobro v raziskavi in kaj bi lahko naredili drugače. Zadnje poglavje magistrske naloge je predlog za izboljšave, kjer smo podjetju Workforce, d. o. o. predlagali, kako lahko oziroma še zviša delovno zavzetost zaposlenih pri delu na domu.
Ključne besede: delo na domu, delovna zavzetost, Gallup, UWES-9, covid-19
Objavljeno v DKUM: 12.01.2024; Ogledov: 416; Prenosov: 40
Celotno besedilo (6,16 MB)

Opis: Zagotavljanje varnih delovnih razmer spada med eno temeljnih in najpomembnejših pravic in obveznosti, ki jih morata spoštovati tako delavec, kot tudi delodajalec. Z izbruhom SARS-CoV-2 oziroma COVID-19, je kot nalezljiva bolezen svetovnih razsežnosti pomembno zaznamovala ne zgolj družbene odnose, temveč tudi področje zagotavljanja varnih in zdravih delovnih razmer. Vzporedno s prvo razglašeno epidemijo COVID-19, je Republika Slovenija začela sprejemati tudi interventno zakonodajo za čim hitrejšo preprečitev in omejitev širjenja omenjene bolezni in odloke, ki so področno urejali posamezne preventivne ukrepe. Za preprečitev širjenja COVID-19 so delodajalci bili dolžni reorganizirati delovni proces, na novo analizirati oceno tveganja in le-to prilagoditi specifikam COVID-19. Poleg interventne zakonodaje, so tudi Odloki Vlade Republike Slovenije zapovedovali minimalne standarde za preprečevanje in širjenja COVID-19. Kljub izrednim razmeram, ki so vladale v času najvišje stopnje okuženosti oseb s COVID-19, stopnji umrljivosti in zasedenosti bolnišničnih kapacitet, to ne pomeni, da je s sprejemom interventne zakonodaje in sprejetimi odloki prenehala veljati veljavna nacionalna zakonodaja kot tudi dokumenti Organizacije združenih narodov, Mednarodne organizacije dela, Sveta Evrope in Evropske unije, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Zakonodaja sprejeta v času izrednih razmer ima zgolj možnost korigirati veljavno zakonodajo in jo prilagajati izrednim razmeram, vse z namenom čim večje omejitve razširjanja COVID-19. Spoštovanje prilagojenega delovnega procesa so morali sprejeti tudi delavci. Interventna zakonodaja je v dvoletnem obdobju spremenila navade delavcev, ki so morali sprejeti nošenje obveznih zaščitnih mask, držati zaščitno razdaljo pri opravljanju svojega dela, omogočiti dostop in obdelavo posebno občutljivih osebnih podatkov, do katerih je dostopal delodajalec z uveljavitvijo obveznosti izpolnjevanja pogoja testiranja, prebolevnosti in cepljenja. Zagotavljanje varnosti v času COVID-19 je pripeljalo do tega, da so se delodajalci na delovnih mestih kjer je to mogoče, enostransko odrejali opravljanje dela na domu, sklicujoč se na 169. člen Zakona o delovnih razmerjih. Omenjeni člen dopušča možnost spremembo opravljanja kraja dela zgolj v primerih, ko je ogroženo življenje in zdravje ljudi ter v primeru naravnih in drugih nesreč oz. okoliščin.
Ključne besede: varne delovne razmere, COVID-19, zaščitni ukrepi, delo na domu, varstvo osebnih podatkov
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 593; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Da se trg dela nenehno spreminja, je dokaj normalno, vendar se s tem spreminjajo tudi različni načini opravljanja dela. V zadnjem dobrem letu in pol nas je epidemija koronavirusne bolezni Covid-19 pripeljala do množične spremembe dela in uvedbe dela na domu, ki je atipična oblika dela, ter se v Sloveniji v preteklosti ni uveljavljala prav pogosto. Prav zaradi hitrega širjenja virusa in preprečevanja okužb na delovnem mestu je marsikatero podjetje svojim zaposlenim odredilo, naj svoje delo opravljajo v zavetju varnega doma. Podjetja so bila praktično čez noč prisiljena začeti s povsem drugačnim načinom dela. V diplomskem delu smo raziskovali, kako je v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje potekalo delo na domu in z raziskavo skušali ugotoviti, s katerimi izzivi so se zaposleni spoprijemali pri vzpostavitvi delovnega okolja na domu. Na temelju raziskave smo prišli do zaključka, da se je delo na domu v Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje dobro sprejelo in se uveljavilo, kar nakazuje tudi to, da je zaposlenim tudi v prihodnje omogočeno tovrstno opravljanje dela.
Ključne besede: delo na domu, delavec, delodajalec, organizacija, epidemija koronavirusne bolezni Covid-19
Objavljeno v DKUM: 23.11.2021; Ogledov: 1092; Prenosov: 155
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: V družinah, kjer člani ne zmorejo izpolnjevati svojih vlog, prihaja do konfliktov in težav, kar lahko ogrozi delovanje celotne družine. Socialno varstvo v Sloveniji poskuša konflikte družin preprečevati in reševati z različnimi programi in ukrepi. Center za socialno delo Ljutomer s pomočjo javnih del izvaja preventivni program Laična pomoč družinam. Gre za svetovalno delo, kjer se pomaga otrokom ter posredno vsej družini. Evalvacija programa Laična pomoč družinam pomaga spoznati, ali program zadovoljuje potrebe družin s težavami. Izvajalcem pomoči na domu in strokovnemu vodstvu omogoči kritičen pogled na svoje delo. Pokažejo se možnosti za izboljšave programa, ki lahko pozitivno vplivajo na njegov nadaljnji potek in reorganizacijo. V diplomski nalogi je predstavljen poskus ovrednotenja programa Laična pomoč družinam. Na podlagi strokovne literature smo določili kriterije in ga ovrednotili z modificiranim Modelom analize virov, postopkov, procesov in izidov, ki ga za socialne programe predlagajo Rode, Rihter in Kobal (2006). Podatki so zbrani z obširno dokumentacijo, konzultacijami, intervjuji in anketiranjem. V evalvacijo so bili vključeni vsi udeleženci programa: strokovno vodstvo, izvajalci, uporabniki in okolje, v katerem poteka. Program Laična pomoč družinam je dober način za preprečevanje socialne ogroženosti otrok. Preventiva je namenjena otrokom in mladostnikom ter dopolnjuje in korigira primarno socializacijo. Družine so s programom večinoma zadovoljne, zato obstaja večje povpraševanje zanj, kot ga CSD Ljutomer lahko zagotovi. Izvajalci pomoči na domu so dejanski nosilci programa. Družini dajejo vzgled in pokažejo drugačen način življenja. Spodbujajo njihovo samostojnost in jim svetujejo pri reševanju težav. Za odpravljanje razlik med izvajalci bi se morala uvesti dodatna usposabljanja in zagotoviti skupen didaktični material. Program bi bilo smiselno preoblikovati v javno službo s stalnimi izvajalci in drugačnim načinom financiranja.
Ključne besede: družina v težavah, center za socialno delo, pomoč na domu, socialno varstvo, evalvacija socialnovarstvenih programov
Objavljeno v DKUM: 30.08.2016; Ogledov: 3141; Prenosov: 236
Celotno besedilo (1,48 MB)

Opis: Zaradi sprememb na globalnem trgu dela in problema brezposelnosti se v Evropi kot odgovor na nastale razmere razvijajo in vedno bolj uveljavljajo nove oblike zaposlovanja. Skupaj z drugimi vidiki in instrumenti fleksibilnosti, ki bodo potrebni za reševanje bodočih izzivov in tveganj, so fleksibilne oblike zaposlovanja pomemben instrument, ki ga bo potrebno kontinuirano prilagajati. Z izrazom fleksibilno zaposlovanje se označuje številne raznovrstne delovno pravne položaje, katerih skupna značilnost je, da delavec opravlja delo za drugega zunaj tipičnega delovnega razmerja za nedoločen čas, s polnim in enakomerno razporejenim delovnim časom ter na delovnem mestu pri delodajalcu. Medtem ko imajo delavci s standardno pogodbo o zaposlitvi dostop do vseh sistemov socialne varnosti in so v dobrem pravnem položaju glede vrste in obsega pravic, se postavlja vprašanje položaja t.i. fleksibilnih delavcev. Ideja, ki se vse pogosteje pojavlja je povezava med fleksibilnostjo zaposlitve na eni strani in varnostjo delavcev na drugi strani. Ravnovesje, ki ga bo potrebno vzpostaviti, pomeni pravo razmerje med fleksibilnostjo zaposlitve, ki naj bi jo omogočali instituti delovnega prava, in varnostjo zaposlitve v povezavi z instituti sistema socialne varnosti. Oblike fleksibilnega zaposlovanja, ki predstavljajo atipične oblike zaposlitve v okviru delovnega razmerja v Republiki Sloveniji so: zaposlitev za določen čas, začasno delo prek agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom in delo na domu. V ta okvir so vključene tudi posamezne specifične oblike, kot je delna upokojitev, dopolnilno delo in delitev delovnega mesta v okviru zaposlovanja s krajšim delovnim časom ter delo na daljavo kot posebna oblika dela na domu. Kljub zakonskim možnostim se v literaturi pogosto navaja, da je v Sloveniji fleksibilnost zaposlovanja omejena. Kot kažejo statistični podatki, pa postaja trg dela v Sloveniji vse prožnejši, saj so vse fleksibilne oblike zaposlovanja v porastu. Teorija in različne raziskave izkazujejo, da največje breme obravnavanih oblik zaposlitve nosijo ženske, mladi, starejši delavci in druge ranljivejše oziroma zapostavljene skupine delavcev. Podatki kažejo, da so na trgu dela te skupine pogosteje zaposlene za določen oziroma krajši delovni čas, spremljajo pa jih tudi manjše plačilo, manjše ugodnosti in možnosti za napredovanje ter manjša socialna varnost. Pri ukrepih za spodbujanje fleksibilnega zaposlovanja je zato potrebno posebne napore vložiti v to, da bodo ti ukrepi čim bolj nevtralni. Vpogled v ureditev obravnavane tematike v Zvezni republiki Nemčiji izkazuje stanje, podobno slovenskim razmeram na trgu dela. Tudi v Nemčiji poznajo omenjene oblike fleksibilnega zaposlovanja, katerih delež v zadnjem času kontinuirano narašča. Njihova pravna ureditev se lahko v več segmentih primerja s slovensko, kljub podobnosti pa obstajajo določene specifičnosti, ki v slovenskem pravnem redu niso zajete.
Ključne besede: fleksibilne oblike zaposlovanja, atipične oblike zaposlitve, prožna varnost, zaposlitev za določen čas, zaposlitev preko agencij za zagotavljanje dela, zaposlitev s krajšim delovnim časom, delo na domu, delo na daljavo, fleksibilne oblike zaposlovanja v Zvezni republiki Nemčiji
Objavljeno v DKUM: 07.04.2011; Ogledov: 6869; Prenosov: 1015
Celotno besedilo (1,31 MB)