Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu opredeljujemo socialno sprejetost nadarjenih učencev elementarne stopnje izobraževanja. Nadarjeni učenci imajo namreč zaradi svojega naziva pogosto težave z okoljem, privede lahko tudi do socialne izoliranosti. V teoretičnem delu so predstavljene definicije nadarjenosti, odnos med nadarjenostjo in talentiranostjo. V nadaljevanju so predstavljene stopnje prepoznavanja nadarjenih učencev in delo z njimi ter s tem povezana temeljna načela. Sledi opis značilnosti nadarjenih učencev in področja osebnostnih lastnostih te skupine učencev. Podrobneje je predstavljena tudi socialna sprejetost nadarjenih učencev in težave, s katerimi se srečujejo v socialnem okolju. Zatem sledi še opis, kako šolsko okolje vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev, kako je z njihovo samopodobo in kakšna morata biti svetovanje in podpora za te učence. Cilj empiričnega dela je raziskati in analizirati stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Osredotočili smo se predvsem na to, ali študentje menijo, da nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki zavzemajo dober ali slab sociometrični položaj in ali študentje menijo, da je to odvisno od učenčevega spola – torej, ali študentje menijo, da so nadarjene deklice med vrstniki bolj priljubljene kot dečki ali menijo, da so nadarjeni dečki med vrstniki bolj priljubljeni kot deklice. Zanimalo nas je tudi, ali letnik študija razrednega pouka vpliva na stališča študentov do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli. Za raziskavo smo uporabili dekriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja, v raziskavi pa je sodelovalo 200 študentov od 1. do 4. letnika. V vsakem letniku je bilo anketiranih 50 študentov. Ugotovili smo, da večina študentov meni, da so nadarjeni učenci v osnovni šoli med vrstniki slabo sprejeti. Ugotovili smo tudi, da večina študentov meni, da spol ne vpliva na socialno sprejetost nadarjenih učencev. Rezultati so prav tako pokazali, da se stališča študentov razrednega pouka do socialne sprejetosti nadarjenih učencev v osnovni šoli delno razlikujejo glede na njihov letnik študija. Do statistično značilnih razlik je prišlo pri 8 trditvah, to so: - nadarjeni učenci v osnovni šoli so med sošolci slabo sprejeti, - nadarjeni učenci v osnovni šoli imajo težave pri vključevanju v interakcije s sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so pogosto izolirani s strani svojih sošolcev, - nadarjeni učenci v osnovni šoli se pogosto kar sami umaknejo pred sošolci, - nadarjeni učenci v osnovni šoli lahko občutijo izoliranost tudi s strani svojih bratov/sester, - kadar so nadarjeni učenci izolirani s strani svojih sošolcev, se lahko zgodi, da za svojo drugačnost začnejo kriviti sebe, - nadarjene učence v osnovni šoli vrstniki pogosto izolirajo tudi zato, ker jih imajo za posebne ljudi, - nadarjeni učenci v osnovni šoli so slabše sprejeti med vrstniki kot nenadarjeni.
Ključne besede: Nadarjeni učenci, delo z nadarjenimi učenci, socialna sprejetost nadarjenih učencev, osnovna šola, odkrivanje nadarjenosti.
Objavljeno: 21.07.2021; Ogledov: 11; Prenosov: 1
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Za obstoj zdravstvenih organizacij je ključnega pomena, da zaposleni dosegajo zastavljene cilje. Ker v zdravstvenih organizacijah delo večinoma poteka v timih, je dobro sestavljen zdravstveni tim z uspešnim vodenjem ključnega pomena. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti vpliv vodenja na učinkovitost timskega dela v bolnišnicah gorenjske regije, ki so vključene v raziskavo, opravljeno med negovalnimi in babiškimi timi v SB Jesenice, BGP Kranj in PS Begunje. S pomočjo znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku smo v teoretičnem delu magistrskega dela predstavili timsko delo, vodenje, učinkovitost in dinamičnost timov v zdravstvenih organizacijah. Empirična raziskava temelji na kvantitativni metodi raziskovanja. Instrument naše raziskave je anonimen anketni vprašalnik, ki je bil oblikovan glede na hipoteze in raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili pred začetkom izdelave magistrskega dela. Anketa se je v treh zdravstvenih zavodih izvajala od 1. 6. 2020 do 15. 9. 2020. Statistična obdelava podatkov je bila opravljena v programu IBM SPSS Statistic 22. Uporabili smo opisno statistiko, Shapiro-Wilkov test, Levenov test, grafikon kvartilov, parametrični test, Tukeyevega post-hoc testa , hi-kvadrat test, t-test in analizo variance. Za statistično pomembne rezultate smo upoštevali stopnjo statistične pomembnosti na ravni 0,05 in manj. Anketiranci s svojimi odgovori dokazujejo, da so negovalni in babiški timi ne samo dinamični, ampak tudi učinkoviti. Vodje se zavedajo svoje odgovornosti, vendar niso ustrezno izobraženi na področju managementa. Od 21 anketiranih vodij sta le dva izobražena na področju managementa. Vodja ima pomembno vlogo v timu, saj izvaja svoje naloge ter hkrati vodi in usklajuje urnike, delovne naloge in komunikacijo znotraj tima. Vodenje vpliva na celotno klimo znotraj tima in na učinkovitost timskega dela.
Ključne besede: učinkovitost, timsko delo, vodenje
Objavljeno: 08.06.2021; Ogledov: 108; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,86 MB)

Opis: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Ključne besede: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 63; Prenosov: 27
Celotno besedilo (1,42 MB)

Opis: Vprašanje zaznavanja in preprečevanja radikalizacije ter deradikalizacije je postalo v zadnjih dveh desetletjih ena od osrednjih tem varstvoslovja. Teroristični napadi v evropskih prestolnicah, nasilje nad manjšinami, in borci, ki se vračajo iz bojišč v tujini so le nekateri primeri radikalizacije v sodobni Evropi. V diplomski nalogi so obravnavani in pojasnjeni osnovni termini, povezani s temo, nato pa so predstavljeni različni pogledi na kompleksen fenomen radikalizacije ter najpogostejših oblik nasilnih političnih in verskih ekstremizmov. V osrednjem delu prikazuje faze radikalizacije ter možnosti ukrepanja pri vsaki od njih, prav tako pa poskuša prepoznati ključne družbene akterje, s katerimi je boj proti radikalizaciji uspešnejši. Sodobna teorija in praksa namreč kažeta, da radikalizacija ne vodi nujno v izvajanje nasilnih kaznivih dejanj zoper življenje in zdravje ljudi, in tako je za zgodnjo zaznavanje radikalizacije ključna intervencija iz lokalnega okolja radikaliziranega posameznika ali skupine, medtem ko so represivni organi pomembnejši v poznejših fazah radikalizacije, ko se posameznik ali skupina že pomikajo proti nasilju. Pri tem pa ne gre le za detektiranje deležnikov, temveč morajo tudi deležniki sami prepoznati svojo vlogo ter biti primerno usposobljeni in izobraženi, da se lahko odzovejo na rastočo nevarnost radikalizacije. V zadnjih poglavjih so predstavljene še nekatere dobre prakse ter možnosti prenosa širokega vsedružbenega pristopa v slovensko realnost.
Ključne besede: diplomske naloge, nasilni ekstremizem, radikalizacija, deradikalizacija, policijsko delo v skupnosti, družbeno odzivanje
Objavljeno: 07.05.2021; Ogledov: 106; Prenosov: 28
Celotno besedilo (745,39 KB)

Opis: Osnovni namen magistrske naloge je analiziranje pojavljanja metod in vsebin terenskega dela pri pouku geografije v Sloveniji. V teoretičnem delu smo opredelili terensko delo in ovrednotili njegov pomen pri pouku geografije. Preučili smo metode in vsebine terenskega dela v okviru geografske kurikularne dokumentacije in izbranih učnih gradiv za pouk geografije v osnovni in srednji šoli. Izpostavili smo temeljne metodološke pristope terenskega dela in opravili metaanalizo priporočil za izvedbo terenskega dela. V empiričnem delu smo izvedli samostojno raziskavo in predstavili rezultate. Raziskavo smo izvedli med slovenskimi učitelji geografije, ki poučujejo v osnovni ali srednji šoli. Ugotovili smo, da med preučenimi gradivi in v praksi pouka geografije prevladujejo terenska dela, ki so vezana na naravnogeografske vsebine. Med metodami terenskega dela prevladujejo opazovanje, risanje in orientacija. Učitelji geografije se najpogosteje odločijo za izvedbo terenskega dela v obliki sredstva (učenci zbirajo informacije na terenu, sledi skupna analiza in izdelava zaključnega izdelka) in ga izpeljejo v eni šolski uri. V terensko delo vključujejo širok spekter IKT, vendar to počno redko. Ugotavljamo, da sodelujoči učitelji poročajo o podpori pri organizaciji terenskega dela s strani vodstva šole, kolektiva in staršev. Redkeje se poslužujejo sodelovanja v fazah načrtovanja in izvedbe terenskega dela z geografskimi in zunanjimi institucijami. V aplikativnem delu smo pripravili tri predloge učnih priprav za izvedbo terenskega dela v osnovni in srednji šoli, ki smo jih utemeljili na ugotovitvah teoretičnega in empiričnega dela.
Ključne besede: terensko delo, metode terenskega dela, vsebine terenskega dela, pouk geografije
Objavljeno: 26.04.2021; Ogledov: 139; Prenosov: 23
Celotno besedilo (3,12 MB)