Search the digital library catalog

Abstract: Zbornik povzetkov konference prinaša raznolike in aktualne prispevke s področja vzgoje in izobraževanja. V osrednjem delu so predstavljene teme refleksije učiteljev, procesno usmerjenega študija ter sodobnih izzivov visokošolske didaktike. Razprave se dotikajo tudi stresa in izgorelosti učiteljev ter participacije študentov v akademskem odločanju. V sklopu specialnih didaktik avtorji obravnavajo pomen kulturne dediščine, matematične koncepte, zgodovinsko poučevanje in praktične vidike pouka biologije. Prispevki o jezikovnem pouku izpostavljajo pomen kritičnega branja, jezikovne politike in metodike. Sekcija o pouku izpostavlja sodobne didaktične pristope, pouk na prostem ter teoretske modele. Zadnji sklop vključuje prispevke o svetovalnem delu, umetnosti v izobraževanju ter izzivih pri izobraževanju odraslih. Skupno zbornik odraža preplet teoretskih uvidov in praktičnih rešitev za izboljšanje kakovosti izobraževalnega procesa.
Keywords: refleksija učiteljev, visokošolska didaktika, procesno usmerjen študij, participacija študentov, specialne didaktike, pouk, svetovalno delo, kulturna dediščina, poučevanje jezikov, didaktične metode, izobraževanje odraslih, kakovost izobraževanja
Published in DKUM: 20.06.2025; Views: 0; Downloads: 1
Link to file

Abstract: Magistrsko delo raziskuje pomen timskega dela in medpoklicnega sodelovanja v zdravstvenem timu oddelka intenzivne terapije (OIT). Namen raziskave je preučiti ključne elemente učinkovitega zdravstvenega tima in ugotoviti, kako medpoklicno sodelovanje vpliva na kakovost oskrbe bolnikov. Ključne ugotovitve magistrskega dela so, da je timsko delo ključno za zagotavljanje kakovostne in varne oskrbe bolnikov. Učinkovita komunikacija in koordinacija med člani tima pripomoreta k boljšim izidom zdravljenja in optimizaciji virov. Elementi uspešnega tima so jasno definirane vloge in odgovornosti, zaupanje in spoštovanje med člani tima ter nenehno izobraževanje in izpopolnjevanje strokovnega znanja. Veliko vlogo v delovanju ima odprta komunikacija, ki zmanjša možnosti za napake in izboljša koordinacijo oskrbe. Nejasnosti in neusklajenost v komunikaciji so pogosto vzrok za zaplete in daljšo hospitalizacijo pacientov. Posebno vlogo ima tudi vodja tima, ki usmerja delovanje tima, motivira člane in zagotavlja učinkovito razreševanje konfliktov. Dober vodja prispeva k večji zavzetosti zaposlenih in posledično k boljši oskrbi pacientov. Timsko delo na OIT ima številne izzive, med njimi čustvene in fizične obremenitve zaposlenih (npr. stres zaradi kritičnega stanja pacientov, delo v zahtevnih okoljih), hitro spreminjanje sestave tima in kompleksnost zdravstvenih posegov. Timsko delo ima vpliv tudi na zdravljenje pacientov, saj skupinsko delo vodi do natančnejših diagnoz, krajšega časa hospitalizacije in večjega zadovoljstva pacientov. Multidisciplinarni pristop pa omogoča celostno oskrbo bolnikov. Timsko delo in medpoklicno sodelovanje sta bistvenega pomena za zagotavljanje kakovostne oskrbe bolnikov na OIT. Potrebna sta stalno izboljševanje komunikacijskih veščin in spodbujanje pozitivnega delovnega okolja. Vodstvo zdravstvenih ustanov mora podpirati razvoj kompetenc zaposlenih s ciljem izboljšanja timskega sodelovanja. Magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k razumevanju pomena učinkovitega timskega dela v zdravstvu in poudarja potrebo po stalnem vlaganju v razvoj multidisciplinarnih timov za izboljšanje zdravstvenih izidov pacientov.
Keywords: tim, timsko delo, zdravstveni tim, medpoklicno sodelovanje, oddelek intenzivne terapije, oskrba kritično bolnega pacienta
Published in DKUM: 04.06.2025; Views: 0; Downloads: 1
Full text (319,14 KB)

Abstract: Vodenje na daljavo postaja novi trend vodenja podjetij, saj jim to omogoča tehnološki razvoj in spremenjene delovne razmere, ki omogočajo večjo fleksibilnost pri delu. Vedno več podjetij je začelo prakticirati vodenje zaposlenih na daljavo. V diplomskem delu smo proučili ključne vidike vodenja zaposlenih v organizaciji in na daljavo. V teoretičnem delu so predstavljeni definicije vodenja, stili vodenja ter tudi vloge in spretnosti dobrih vodij. Osredotočili smo se tudi na elemente vodenja, med katere spadajo komunikacija, motivacija, razvoj zaposlenih ter vpliv organizacijske kulture na delo v organizaciji. Eno poglavje smo namenili vodenju na daljavo, kjer smo proučili razne definicije vodenja na daljavo, elemente vodenja na daljavo, prednosti in slabosti dela na daljavo z vidika organizacije in vidika zaposlenih, s katerega lahko ugotovimo, da je kar nekaj prednosti in slabosti dela na daljavo. Ena od teh prednosti dela na daljavo je fleksibilen urnik za zaposlene, kar omogoča boljše ravnotežje med delovnim in zasebnim življenjem. Posebej smo se osredotočili na izzive vodij, s katerimi se spopadajo pri delu na daljavo, ter tudi kako se zaposleni spopadajo z raznimi izzivi. Raziskovali smo vodenje na daljavo v podjetju X, pri čemer smo s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali vidike, kot so zadovoljstvo zaposlenih, učinkovitost komunikacije ter vpliv organizacijske klime na uspešnost dela. Analiza pridobljenih rezultatov je pokazala, da so ključni dejavniki uspešnega vodenja na daljavo jasna opredelitev ciljev, učinkovita uporaba digitalnih komunikacijskih orodij, fleksibilnost pri delu in prilagojene strategije motiviranja zaposlenih. Na podlagi ugotovitev smo oblikovali predloge za izboljšave, ki vključujejo okrepljeno interno komunikacijo, spodbujanje timskega povezovanja ter večjo podporo zaposlenim pri prilagajanju delu na daljavo.
Keywords: vodenje na daljavo, delo od doma, motivacija zaposlenih na daljavo, izzivi dela na daljavo, prilagoditev delovnega mesta
Published in DKUM: 13.05.2025; Views: 0; Downloads: 53
Full text (1,40 MB)

Abstract: Uvod: Posledice nespečnosti se odražajo na posameznikovem življenju v službi in doma. Najpogostejše posledice večizmenskega dela v zdravstvu so motnje spanja. Posledice slabe spalne higiene vplivajo na duševno in fizično zdravje posameznika. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšna je higiena spanja zdravstvenih delavcev zaposlenih v večizmenskem delu. Metode: Za izdelavo zaključnega dela je bil izveden sistematičen pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, Medline in Google Schoolar. Uporabljena je bila opisna metoda dela. Glede na izbrani iskalni niz in vključitvene kriterije je bilo v analizo vključenih trinajst znanstvenih virov. Za analizo je bila uporabljena analiza vsebine. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da je motnja spanja najpogostejša težava izmenskih delavcev. K temu se pridružujejo kronične bolezni in duševne motnje. Z vsebinsko analizo sta bili oblikovani dve glavni temi: posledice slabe higiene spanja in skrb za higieno spanja. Nereden ritem spanja vodi do slabe higiene spanja in povzroča dolgotrajne posledice pri izmenskih delavcih. Prilagoditve ljudi na izmensko delo se razlikujejo glede na spol, starost in tudi na kronotip, ki ga ima posameznik. Razprava in zaključek: Za vsakega izmenskega delavca v zdravstvu je pomembno, da ohranja kvaliteto dela, kar je zaradi zaporednih nočnih izmen težko. Higiena spanja je tako po ugotovitvah slaba.
Keywords: kakovost spanja, higiena spanja, spalno okolje, zdravstveni delavci, izmensko delo
Published in DKUM: 05.05.2025; Views: 0; Downloads: 25
Full text (815,55 KB)

Abstract: Izmensko delo predstavlja nepogrešljiv del zdravstvene obravnave, pri čemer je kontinuirana oskrba pacientov ključna. Zdravstveno-negovalno osebje, ki dela v urgentnih ambulantah, je pri svojem delu soočeno z izzivi, kot so neskladja urnikov z biološkimi in s socialnimi ritmi, kar lahko vodi do slabšanja fizičnega in psihičnega počutja. Namen magistrskega dela je raziskati vpliv izmenskega dela na spanje in zadovoljstvo, ugotoviti, kakšen je vpliv različnih modelov izmenskega dela na zdravje, počutje in zadovoljstvo medicinskih sester, ter oblikovati priporočila za izboljšanje njihovega delovnega okolja. Raziskava je vključevala 105 zaposlenih v zdravstveni negi, potekala je v štirih urgentnih ambulantah. Uporabljen je bil kvantitativni pristop, pri čemer smo podatke zbirali z anonimnimi pisnimi vprašalniki. Anketiranci so bili razdeljeni glede na dva različna modela izmenskega dela: 12 ur dnevna, 12 ur nočna izmena ter 7 ur dopoldne, 7 ur popoldne in 7 ur ponoči. Zbrani podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne statistike. Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni v zdravstveni negi, ki delajo po 12-urnem modelu, nekoliko bolje ocenjujejo organizacijo prostega časa, medtem ko pogosteje poročajo o slabšem zdravju in večjem nezadovoljstvu v primerjavi s 7-urnim modelom. Vendar so razlike zelo majhne in statistično neznačilne. Ugotovili smo, da zaposleni, ki opravljajo več nočnih izmen zapored med izmenami, spijo dlje, a ne nujno kakovostneje. Subjektivna ocena kakovosti in dolžine spanja je bila višja pri osebah, ki se po nočni izmeni odpravljajo prej spat. Pokazalo se je, da so osebe, ki spijo manj kakovostno in manj časa, bolj nezadovoljne. Povezave med daljšanjem delovne dobe in nižanjem zadovoljstva nismo mogli dokazati. V raziskavi nismo odkrili bistvenih prednosti enega samega modela izmenskega dela, zato priporočamo, da se izbira modela prilagaja specifičnim potrebam delovnega okolja, zaposleni pa naj pri izbiri delovnega mesta upoštevajo svoje individualne potrebe. Za izboljšanje kakovosti spanja po nočnih izmenah predlagamo omogočanje zgodnjega spanca takoj po koncu izmene. Prav tako smo ugotovili, da je področje izmenskega dela kljub njegovi pomembnosti razmeroma slabo raziskano, zato spodbujamo nadaljnje raziskave, ki bi prispevale k izboljšanju delovnih pogojev in večjemu zadovoljstvu zaposlenih.
Keywords: izmensko delo, negativni vplivi, urgentna ambulanta, zdravstveno-negovalno osebje
Published in DKUM: 10.04.2025; Views: 0; Downloads: 19
Full text (1,12 MB)