| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Postopek za delitev skupnega premoženja v zapuščinskem in pravdnem postopku
Karmen Preložnik, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu sem analizirala procesne probleme, ki nastanejo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v nepravdnem kot v pravdnem postopku. Namreč, sam sodni postopek delitve skupnega premoženja se praviloma začne na nepravdnem sodišču, ki bo o delitvi skupnega premoženja odločalo le, če med zakoncema oz. udeležencema ni spora o predmetu delitve in o velikosti njunih deležev. Če pa med zakoncema ne bo dogovora o višini deležev na skupnem premoženju in bo podano nestrinjanje s pravno domnevo o enakosti deležev, bo nepravdno sodišče postopek prekinilo ter stranki napotilo na pravdo. Največ pozornosti sem namenila težavam pri povezavi med različnimi vrstami postopka. Sodna praksa že več desetletij pragmatično dopušča tudi neposredno vložitev tožbe za delitev skupnega premoženja. Bivša zakonca praviloma ne zahtevata delitve skupnega premoženja najprej v nepravdnem postopku, ampak kar v pravdnem postopku. Sodna praksa tudi šteje, da so z določitvijo deležev na skupnem premoženju že določeni tudi solastninski deleži na vseh stvareh, ki spadajo v skupno premoženje. Sodišča tudi dovoljujejo, da udeleženci že v pravdnih postopkih z zahtevki za izstavitev zemljiškoknjižnih listin in zahtevki za izplačilo protivrednosti solastninskega deleža na posameznih stvareh dosežejo fizično delitev iz skupnega premoženja. Takšna sodna praksa je bolj ali manj tudi v zapuščinskih postopkih. Najprej ugotovijo obseg dediščine, nato ugotovijo dedni delež vsakega od dedičev, potem pa brez zapisa sporazuma dedičev o delitvi dediščine sodišča odredijo vpis solastninske pravice v višini dednega deleža za vsakega od dedičev na vsaki od nepremičnin, ki spadajo v zapuščino. Zaključno delo je tako podalo odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja. Novi Družinski zakonik je po mojem mnenju glede delitve skupnega premoženja nadgradil pravno ureditev v delu, ki se nanaša na 75. člen, kjer je določeno, da se premoženje razdeli po pravilih, ki veljajo za delitev skupnega premoženja in tako odstopa od 60. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij, ko se je premoženje razdelilo po pravilih, ki veljajo za skupno lastnino.
Ključne besede: skupno premoženje, delitev skupnega premoženja, pravdni postopek, nepravdni postopek, zapuščinski postopek
Objavljeno: 24.03.2021; Ogledov: 372; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

2.
Stiskanje črno- belih slik z algoritmi delitve prostora
Satja Lipuš, 2019, diplomsko delo

Opis: Stiskanje je proces zmanjševanja podatkov v pomnilniškem prostoru. V diplomskem delu predstavimo metodo stiskanja črno-belih slik z uporabo algoritmov, ki delijo prostor. Omejili smo se na sledeče tri metode deljenja prostora: enakomerna mreža, štiriško drevo in Kd drevo. Enakomerna mreža temelji na matematičnem modelu enakomerne kartezične mreže. Medtem, ko štiriško drevo rekurzivno deli prostor v štiri podprostore v obliki štiriškega podatkovnega drevesa, katerega vozlišča prestavljajo nadaljnjo delitev v globino. Kd drevo deli prostor v binarno drevo glede na mediano vrednosti, pri čemer vsako nadaljno rekuzijo izmenjuje dimenzijo delitve. Imenovani algoritmi predstavljajo obliko izgubnega stiskanja z različno učinkovitostjo. V diplomskem delu smo primerjali izgubo podatkov pri stiskanju poljubnih slik s predstavljenimi algoritmi in le to kvantitativno ocenili z uporabo metode povrečne kvadratne napake in strukturne podobnosti. Pri rezultatih smo ugotovili, da je pri delitvi prostora optimalna izbira štiriško drevo.
Ključne besede: stiskanje, razširjanje, črno-bele slike, delitev prostora, podatkovna drevesa.
Objavljeno: 14.01.2020; Ogledov: 542; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (697,79 KB)

3.
Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu
Tea Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu z naslovom Evalvacija i-učbenika za matematiko v osnovni šoli: razmerje in podobnost v 9. razredu smo želeli pridobiti informacije o učinkovitosti i-učbenika pri uresničevanju izobraževalnih ciljev matematike v 9. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela smo se seznanili z IKT in e-gradivi ter nekaterimi dostopnimi evalvacijami e-gradiv. Posebej so nas zanimali: osnovnošolska matematika skozi e-vsebine in e-storitve ter njeno poučevanje in učenje s pomočjo i-učbenikov in apletov. V empiričnem delu smo podrobno opisali pedagoški eksperiment, v katerega so bili vključeni učenci treh oddelkov 9. razreda ene od osnovnih šol v Mariboru. Kontrolna skupina (en oddelek) je bila poučevana s klasičnim tiskanim učbenikom, eksperimentalna skupina (dva oddelka) pa z i-učbenikom. V i-učbeniku smo za namene našega poučevanja preučili temo Razmerje in podobnost, izbrali IKT učno okolje ter določili načine zbiranja in analiziranja podatkov. Zanimal nas je vpliv i-učbenika na boljše oz. slabše učence in razvoj proporcionalnega sklepanja učencev. Ugotovili smo, da so učenci eksperimentalne skupine v finalnem preizkusu znanja dosegli nekoliko višji rezultat kot učenci kontrolne skupine. I-učbenik je pri obravnavi učne teme Razmerje in podobnost pozitivno vplival na učence, slabše od povprečja (z ocenama 1 in 2) in boljše od povprečja (z ocenama 4 in 5). Na proporcionalno sklepanje pa je uporaba i-učbenika le delno vplivala.
Ključne besede: IKT, e-izobraževanje, e-gradiva, delitev e-učbenikov, i-učbenik, aplet, evalvacija i-učbenika, matematika, razmerje in podobnost, proporcionalno sklepanje
Objavljeno: 05.11.2019; Ogledov: 471; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

4.
Sodna delitev solastnine (primerjalni vidik z avstrijskim in hrvaškim pravnim redom)
Majda Karajković, 2018, magistrsko delo

Opis: Solastnina, kot ena izmed osnovnih oblik lastninskega razmerja več oseb na isti nerazdeljeni stvari, v sebi pogosto skriva nasprotujoče si interese solastnikov ter predstavlja izvor nesoglasij in sporov (communio est mater rixarum), ne glede na to, ali je nastala na podlagi zakona ali po volji solastnikov. V primerih kadar v solastninski skupnosti ni več mogoče doseči učinkovitega upravljanja stvari, solastniki pa zaradi medsebojnih nesporazumov ne morejo uresničevati svojih interesov ali ustvariti koristi, ki bi jo sicer lahko ali jo pričakujejo od svoje lastnine, ima vsak solastnik zakonsko neodtujljivo in nezastarljivo pravico zahtevati delitev solastnine in s tem prenehanje solastniške skupnosti. Kljub dejstvu, da gre za institut, ki je v našem pravnem prostoru že vrsto let, se sodišča v sodnem delitvenem postopku pogosto soočajo z vprašanji brez enoznačnih in jasnih odgovorov, ki pa privedejo do različnih rešitev. Kompleksnost postopka razdružitve solastninske skupnosti pa se kaže tudi v realizaciji delitve oziroma sklepa o delitvi, kjer se največ težav pojavi prav pri izvršitvi sklepa o civilni delitvi nepremičnine v solastnini, saj sta postopka prostovoljne in prisilne sodne prodaje pomanjkljivo in nekonsistentno pravno urejena ter kot taka neučinkovita za vse udeležence postopka.
Ključne besede: solastnina, prenehanje solastnine, sodna delitev, fizična delitev, civilna delitev, delitev na etažno lastnino, deljivost stavbe, nepravdni postopek za delitev stvari, izvršitev sklepa o delitvi, postopek za cenitev in prodajo stvari, avstrijski in hrvaški pravni red
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 636; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

5.
Aplikacija trapezne delitve mnogokotnika
Alen Masel, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opišemo algoritem za trapezno delitev mnogokotnika in njegovo uporabo za dodeljevanje oznak mnogokotnikom. Predstavimo problem trapezne delitve, opišemo algoritem trapezne delitve mnogokotnika z množico odprtih trapezov ter algoritem za dodeljevanje oznak. Algoritem trapezne delitve testiramo na množici mnogokotnikov in analiziramo rezultate. Preverimo, če je možno s pomočjo trapezne delitve mnogokotnika najti ugoden položaj za vpis oznake.
Ključne besede: Računalniška geometrija, delitev mnogokotnika, trapezna delitev z množico odprtih trapezov, označevanje mnogokotnikov
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 415; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

6.
Razmerje med vlado in parlamentom po slovenski ureditvi in primeri interpelacij v 9. vladi Republike Slovenije
Saša Horvat, 2018, magistrsko delo

Opis: POVZETEK Prvi del magistrske naloge zajema razlago ustavnih ureditev treh držav, Združenih držav Amerike, Francije in Slovenije, ter instrumente in institucije, podobne slovenski interpelaciji. Ustavne ureditve so vključene zaradi razumevanja razmerja med parlamentom in vlado, saj to igra ključno vlogo pri sprožitvi procesa interpelacije ter pri postavljanju poslanskih vprašanj. Interpelacija po slovenski ureditvi pomeni formalno vloženo pisno vprašanje skupine deset ali več poslancev z namenom, da bi odstavili bodisi ministra ali vlado. Interpelacija je orodje opozicije, da izpostavi trenutno oblast in jo postavi v položaj, kjer se mora javno zagovarjati. V ta kontekst so postavljeni primeri interpelacije v Sloveniji, ker so primer dejanskega nadzora parlamenta nad delovanjem vlade. Interpelacij se je v naši 26 let stari državi zgodilo kar nekaj, za magistrsko delo smo izbrali obdobje devete vlade Republike Slovenije, ki jo je vodil Borut Pahor. V času od novembra 2008 do februarja 2012 so se zgodile štiri interpelacije, ki so dober primer tega, kako je delovalo določeno ministrstvo v tistem obdobju, kakšen je bil sproten pritisk parlamenta na vlado in stališče opozicije do takratne oblasti. Z najprej opisanim razmerjem med parlamentom in vlado ter s primerjavo z drugimi državami smo pojasnili razmerje v slovenski ureditvi, nato pa s primeri interpelacije prikazali, kako to razmerje deluje v praksi.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Združene države Amerike, kongres, predsednik države, razmerja, delitev oblasti, Francija, Slovenija, parlament, vlada, interpelacija
Objavljeno: 25.09.2018; Ogledov: 540; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

7.
Kompetence v logistiki v podjetju Globelink EG SOL d.o.o.
Sintija Knez, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Raziskovali smo splošne in delovno-specifične (logistične) kompetence v transportnem podjetju Globelink EG Sol d.o.o., saj ima le ta velik pomen v logistični verigi. Zanimalo nas je, katere splošne oziroma logistične kompetence morajo imeti zaposleni za uspešno opravljanje dela v preučevanem logističnem podjetju ter kako so te kompetence za delo pridobili. Pri preučevanju teorije in postavljanju tez smo uporabili metodi deskripcije in kompilacije. Za pridobitev potrebnih podatkov v podjetju smo uporabili metodo anketiranja. Nekateri odgovori na anketnih vprašalnikih so bili podani na pet-stopenjski ocenjevalni lestvici. Z metodo opisne statistike smo nato pridobljene podatke analizirali in jih prikazali s tabelami. Ugotovili smo, da se zaposleni želijo udeleževati dodatnih izobraževanj in da jim podjetje to omogoča, vendar imajo nizko vrednost dejanskih udeležb. Predvidevali smo, da so kompetence v največji meri pridobili neposredno pri delu in ne z izobraževanjem. To smo z raziskavo tudi potrdili. Zanimiva je tudi ugotovitev, da je najpomembnejša logistična kompetenca v podjetju poznavanje logističnih procesov in ne poznavanje različnih logističnih tehnologij, kot smo predvidevali ter da ima le ta od navedenih kompetenc najmanjši pomen v preučevanem podjetju.
Ključne besede: kompetence, logistika, pridobivanje kompetenc, delitev kompetenc
Objavljeno: 24.04.2017; Ogledov: 884; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (961,71 KB)

8.
RAZMERJE MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ZVEZNI REPUBLIKI NEMČIJI
Svarun Bajec, 2016, diplomsko delo

Opis: Razmerja med cerkvijo in državo imajo večstoletna zgodovinska ozadja, saj se je skozi zgodovino cerkev večkrat zbližala a tudi oddaljila od državnih oblasti. Tako sem na primeru Nemčije, ki velja za svetovno velesilo in eno najvplivnejših evropskih držav, v tem diplomskem delu raziskal njen odnos do vere. Ta je zelo specifičen, saj je po eni strani cerkev jasno ločena od države po drugi strani pa je njuno sodelovanje zelo tesno in se prepleta. V nekaterih pogledih se je država že pred 200 leti zavezala k sodelovanju s cerkvijo, ki jo tudi finančno podpira in jim priznava status javnopravnih korporacij. Država omogoča verski pouk v šolah, pobiranje cerkvenega davka, gospodarsko dejavnost cerkve, karitativno in bolnišnično dejavnost ter versko oskrbo v javnih ustanovah. Nemčija nima izoblikovane posebne zakonodaje glede odnosa do cerkve, saj je urejena že na ravni ustave, ki jo dopolnjujejo tudi državno-cerkvene pogodbe in konkordati s svetim sedežem. Cerkev se v Nemčiji v zadnjih letih sooča z množičnimi izstopi kot posledica finančne nepokorščine njenih članov in tudi afer, ki so jih povzročili duhovniki. Ima dve zelo močni krščanski cerkvi, ob katerima kot posledica priseljevanja raste islamska veroizpoved. Nemško javnost sta v zadnjih letih delila tudi dva odmevnejša primera iz ustavnega sodišča v Karlsruhe, enkrat so bili sporni katoliški križi v javnih šola, drugič pa pokrivalo muslimanske učiteljice.
Ključne besede: cerkev in država, delitev, ustava, Nemčija, cerkveni davek, burka, križi v učilnicah
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 935; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (700,89 KB)

9.
Ženske v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji
Lea Črnčič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo položaj žensk v kmečkih gospodinjstvih v Sloveniji. V teoretičnem delu predstavljamo pojme, kot so gospodinja, kmečko gospodinjstvo ter kmečka družina, kjer smo opisali tudi tipologijo kmečkih družin. V nadaljevanju smo predstavili tradicionalno dojemanje kmečkih žensk, njihovo obravnavo skozi čas v slovenski literaturi, pojasnili smo procese, ki so vplivali na spremembo položaja kmečkih žensk skozi zgodovino ter se osredotočili na delo kmečkih žensk (delovni dan, delitev dela, vrednotenje dela). Dotaknili smo se tudi problemov, s katerimi se srečujejo kmečke ženske med javnim in zasebnim življenjem. Na koncu teoretičnega dela smo opisali še predloge za izboljšanje položaja kmečkih žensk v družbi. V empiričnem delu pa smo s pomočjo anketnega vprašalnika, na katerega so kot respondentke odgovarjale kmečke ženske, ugotavljali, kako je delo na kmetiji porazdeljeno med spoloma. Želeli smo izvedeti, ali se kmečke ženske počutijo preobremenjene, cenjene in kako preživljajo prosti čas (če ga imajo). Zanimala nas je tudi prisotnost tradicionalnih vzorcev pri delu. Ugotovili smo, da so tradicionalni vzorci delitve dela na kmetiji še vedno prisotni, saj smo iz analize anket in literature ugotovili, da ženske opravljajo večino del vezanih na dom in družino, to pa so gospodinjska dela in vzgoja otrok. Moški pa pogosteje opravljajo opravila, ki se tičejo mehanizacije na kmetiji.
Ključne besede: kmečke ženske, kmečko gospodinjstvo, delo na kmetiji, delitev dela med spoloma, vrednotenje dela.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 815; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

10.
POSTOPKI UGOTOVITVE OBSEGA IN DELEŽEV TER DELITVE SKUPNEGA PREMOŽENJA ZAKONCEV IN ZUNAJZAKONSKIH PARTNERJEV
Adrijana Stare, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi so obravnavani procesni problemi, ki nastajajo v postopkih glede ugotavljanja obsega in delitve skupnega premoženja med zakonci tako v pravdnem kot v nepravdnem postopku. Ugotavljanje obsega in delitve skupnega premoženja se praviloma začne v nepravdnem postopku in v primeru spora glede obsega in deležev nadaljuje v pravdnem postopku. Posebna pozornost je namenjena posameznim procesnim institutom, ki so se v sodni praksi izkazali kot najbolj problematični (prekluzija, materialno procesno vodstvo, izvedenska mnenja, načini delitve, oblikovanje tožbenih zahtevkov, dokazno breme, delitev v pravdnem postopku,…). Na podlagi analize sodne prakse in različnih teoretičnih pristopov je podanih več odgovorov na številna vprašanja glede vodenja nepravdnega postopka, pri čemer glede obravnavanih postopkov ni nobenih posebnih postopkovnih določb, niti v nepravdnem niti v pravdnem postopku. Praviloma bi se moralo celotno skupno premoženje razdeliti v enem nepravdnem postopku, saj je le na ta način o delitvi mogoče odločiti tako, da se vsakemu izmed udeležencev dodelijo posamezne stvari iz skupnega premoženja. Kakor hitro pride med udeleženci nepravdnega postopka do spora o obsegu skupnega premoženja ali glede deleža posameznega zakonca na njem, mora nepravdno sodišče udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, napotiti na pot pravde. Določnega petita glede glavnih stvari in stranskih terjatev v nepravdnem postopku ni potrebno navesti, prav tako ne, na kakšen način naj se premoženje razdeli. Glede na smiselno uporabo določb zakona, ki ureja pravdni postopek, ni dvoma, da prekluzija velja v vseh nepravdnih predlagalnih postopkih, med katere spada tudi postopek delitve skupnega premoženja. Narava razmerja v nepravdnem postopku utemeljuje tudi širši, bolj odprt in liberalnejši pristop pri materialnem procesnem vodstvu. Navedeno pa poleg drugih opisanih značilnosti nepravdnega postopka omogoča, da je nepravdni postopek bolj fleksibilen od pravdnega. Tožbeni zahtevek, s katerim naj sodišče ugotovi obseg skupnega premoženja in deleže pravdnih strank je ugotovitvene narave. Praviloma sodišča, če obstajajo posebne okoliščine, dopuščajo tudi dajatvene zahtevke, s katerimi bivši zakonci dosežejo delitev skupnega premoženja že v pravdi. V magistrski nalogi je zavzeto stališče, da je takšen način parcialne delitve neustrezen, saj je v tem primeru fizična delitev težje izvedljiva, pa tudi sicer v zakonu delitev v pravdnem postopku ni predvidena. Podana je tudi primerjava z avstrijsko ureditvijo, kjer se celoten obseg premoženja zakoncev ugotavlja in deli v enem nepravdnem postopku in z ureditvijo na Hrvaškem, kjer se podobno kot pri nas, premoženje načeloma ugotavlja in deli v nepravdnem postopku, lahko pa tudi v pravdnem postopku, pri čemer se lahko v pravdnem postopku opravi tudi fizična delitev. Magistrska naloga poda odgovore tudi še na druga, v sodni praksi bolj ali manj sporna vprašanja, med drugim, da ugotovljen delež vsake od pravdnih strank predstavlja njen delež na celotnem skupnem premoženju in ga praviloma ni mogoče ponovno presojati niti v primeru, če je pozneje v teku pravda glede drugih stvari, ki naj bi še sodile v skupno premoženje. Nadalje, da nasprotna tožba, s katero bi drugi zakonec uveljavljal večji delež pri skupnem premoženju, po sodni praksi ni več potrebna, oziroma bi celo pomenila odločanje o isti stvari in bi jo bilo potrebno zaradi litispendence zavreči. Zaradi vedno več mešanih zakonov so v nalogi predstavljeni tudi določeni problemi v zvezi z reševanjem premoženjskih sporov med zakonci iz različnih držav in normativna ureditev na ravni Slovenije ter Evropske unije. Iz zaključnih ugotovitev izhaja, da bi bilo smiselno glede na enotno načelo obravnavanja skupnega premoženja in glede na posebno naravo teh sporov med zakonci, deloma normativno ureditev spremeniti tako, da bi obravnavani postopki bili hitreje razrešeni oziroma da bi bilo sodno varstvo bolj učinkovito. Zakonske določbe pa bi
Ključne besede: delitev skupnega premoženja, tožbeni zahtevek, predlog za delitev, prekluzija, materialno procesno vodstvo, napotitev na pravdo
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 2543; Prenosov: 536
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici