| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
SODELOVANJE DELAVCEV PRI UPRAVLJANJU
Lea Dokl, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Sodelovanje delavcev pri upravljanju poteka ne dveh ravneh, individualni in kolektivni. Individualno sodelovanje poteka na delovnem mestu in zaposlenim omogoča, da lahko vplivajo na cilje, pogoje in način lastnega dela in dela skupine kateri člani so. Kolektivno sodelovanje ( participacija ) pa poteka preko različnih delavskih predstavništev, kot so svet delavcev, predstavniki delavcev v organih upravljanja, itd. Kolektivna participacija se ukvarja predvsem s pomembnejšimi kadrovskimi, socialnimi in ekonomskimi vprašanji. Pravica delavcev do soupravljanja je v Sloveniji ustavno zagotovljena pravica, ki temelji na 75. členu ustave. Temeljni zakon, ki v Sloveniji ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju je Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju. Ta zakon ureja načine in pogoje za sodelovanje delavcev pri upravljanju gospodarskih družb ne glede na obliko lastnine, podjetnikov posameznikov z najmanj petdeset zaposlenimi in zadrug. Pravico do sodelovanja uresničujejo delavci po določbah tega zakona tudi v podjetjih, ki opravljajo gospodarske javne službe, v bankah in zavarovalnicah, če posebni zakon ne določa drugače. Pravico do sodelovanja pri upravljanju v zavodih uresničujejo delavci kot posamezniki po določbah tega zakona, kolektivno pa v skladu s posebnim zakonom. Ta zakon pa se ne uporablja za sodelovanje delavcev pri upravljanju v evropskih svetih delavcev, v evropski delniški družbi in v evropski zadrugi.
Keywords: Individualna participacija, kolektivna participacija, svet delavcev, uprava, nadzorni svet, delavski direktor, obveščanje, posvetovanje, soodločanje, evropska delniška družba.
Published: 31.03.2010; Views: 4565; Downloads: 698
.pdf Full text (945,43 KB)

2.
Delavski direktor v sistemu sodelovanja delavcev pri upravljanju - enakopraven član poslovodstva družbe ali zastopnik interesa delavcev?
Rebeka Tramšek, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi se osredotočamo na prikaz ureditve instituta delavskega direktorja, kot je kodificiran v slovenski zakonodaji. Njegova vloga iz določbe zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, po kateri v okviru splošnih pravic in obveznosti, ki pripadajo vsem članom uprave družbe ali izvršnim direktorjem družbe v skladu s posebnim zakonom in statutom družbe, delavski direktor ali predstavnik delavcev med izvršnimi direktorji družbe zastopa in predstavlja interese delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj, v teoriji in praksi namreč ni dorečena. Nekateri pojmujejo delavskega direktorja po slovenski zakonodaji kot enakopravnega člana poslovodstva družbe, zadolženega za kadrovsko področje, drugi pa zgolj kot predstavnika delavcev v upravi družbe, ki zastopa in predstavlja interese delavcev in sodeluje le v kolektivnih odločitvah uprave. V nalogi ugotavljamo, da so ureditve predstavnikov delavcev v organih družb v državah Evropske unije zelo različno, kar otežuje harmonizacijo zakonodaje na tem področju, k čemur sicer EU teži. S primerjavo zakonodaj članic EU ugotovimo, da se pojavljata zlasti dve obliki delavskega direktorja; kadrovski direktor, na katerega imenovanje imajo vpliv predstavniki delavcev preko svojih članov nadzornega sveta (kot je »Arbeitsdirektor« v Nemčiji) in delavski direktor, ki je predstavnik delavcev v upravnem odboru, kjer zastopa interese delavcev, ki jih predstavlja (kot je predvideno s švedsko zakonodajo). Kot ugotavljamo v magistrski nalogi, zakonodaja v Sloveniji predstavlja tretjo obliko instituta delavskega direktorja (sicer podobno nemški), kjer je le-ta imenovan na predlog delavcev, vendar pa ima izvršilne pristojnosti na kadrovskem področju, kar je zlasti vidno v ureditvi, ki velja za družbe z enotirnih sistemom upravljanja, v katerih je delavski direktor izvršni direktor. Ne glede na to pa se, kot ugotavljamo v raziskavi med slovenskimi delniškimi družbami, v statutih družb v Sloveniji izvršilna pristojnost delavskega direktorja posebej izključuje. Zato predlagamo spremembe zakonodaje, ki bi zagotavljala večjo jasnost določb v smeri definiranja delavskega direktorja kot kadrovskega direktorja ter skladno s tem tudi ureditev v statutih ter drugih aktih družbe.
Keywords: Delavski direktor, sodelovanje delavcev pri upravljanju, predstavniki delavcev v organih družbe
Published: 20.09.2016; Views: 1019; Downloads: 84
.pdf Full text (1,44 MB)

Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica