| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 118
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Planiranje kadrov v Moring d.o.o. : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Tanja Ivanež, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: delavec, plan, zaposlitev
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 1714; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (334,39 KB)

5.
6.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV Z METODO POKLICNE BIOGRAFIJE
Eva Pančur, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja šolskih svetovalnih delavcev z metodo poklicne biografije s teoretičnega vidika obravnava šolsko svetovalno službo, posamezne profile šolskih svetovalnih delavcev ter dejavnike, ki vplivajo na njihov profesionalni razvoj med formalnim izobraževanjem in po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih šolski svetovalni delavci sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj. Pri tem me je zanimalo, kako si sami udeleženci raziskave razlagajo njihov vpliv. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne biografije, ki je ena izmed metod kvalitativnega raziskovanja, ki nam da vpogled v neko dogajanje, omogoči nam, da razumemo smisel dogodkov, sprememb iz perspektive posameznika. Kot udeleženci raziskave so sodelovali različni profili šolskih svetovalnih delavcev. Ugotovitve so predstavljene v obliki zaključnih misli v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne biografije
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 3014; Prenosov: 513
.pdf Celotno besedilo (915,33 KB)

7.
ZAPOSLOVANJE ZA DOLOČEN ČAS
Peter Peternel, 2009, diplomsko delo

Opis: Tako v svetu kot tudi v Sloveniji se čedalje pogosteje uporabljajo nestandardne oblike zaposlovanja, med katerimi je daleč v ospredju zaposlovanje za določen čas. V diplomskem delu se dotaknem ene izmed najbolj pogosto uporabljenih oblik fleksibilnega zaposlovanja, zaposlovanja za določen čas. Ob tem pa se pojavlja bistveno vprašanje ali je to vrstno zaposlovanje potrebno v tako veliki meri in ali ne gre v večini primerov za zlorabljen institut, ki je premalokrat odkrit in posledično premalokrat sankcioniran? Problem nastane pri slednjem. Imamo predpise, zakone in pogodbe, ki natančno določajo in opredeljujejo kdaj, zakaj in pod kakšnimi pogoji pogodba o zaposlitvi za določen čas. Imamo predpisane sankcije za kršitelje, pa vendar je pogodba sklenjena za določen čas postala stalnica v zaposlovanju. Mehanizem nadzora in ukrepanja pa je kot kaže tukaj odpovedal. Povsem jasno je, da je institut zaposlovanja za določen čas predvsem oblika, ki koristi delodajalcu in ima vse prej kot pozitiven vpliv na zaposlene. Z uporabo zaposlovanja za določen čas se sicer povečuje število zaposlenih, vendar to vsekakor ni v korist zaposlenih. V večini primerov gre za nestabilna delovna mesta z manjšo socialno in pravno varnostjo. In nenazadnje kako se izogniti zaposlovanju za določen čas med zaposlenimi v gospodarstvu, če gre za obliko zaposlovanja, ki je najpogosteje uporabljena in zlorabljena tudi v javnem sektorju, kljub temu, da je zakon na temu področju jasen in nedvoumen. Kako zmanjšati zaposlovanje za določen čas v privatnem sektorju, če ga tako nepremišljeno in številčno uporabljajo tisti, ki so zakone napisali?
Ključne besede: ZAPOSLOVANJE ZAPOSLITEV ZA DOLOČEN ČAS ZAKON FLEKSIBILNO ZAPOSLOVANJE DELAVEC DELODAJALEC
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 2083; Prenosov: 336
.pdf Celotno besedilo (662,63 KB)

8.
PRIPOJITEV DRUŽBE Z OMEJENO ODGOVORNOSTJO K DELNIŠKI DRUŽBI
Aleksandra Lovrić, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetja se v današnjih turbulentnih gospodarskih razmerah soočajo s spremembami in so se jim prisiljena prilagajati. Združitve in prevzemi podjetij so le del tega dogajanja. Obravnavali bomo združitev dveh kapitalskih družb. Zakon o gospodarskih družbah obravnava združitev družb kot obliko materialnih (prenosnih) statusnih preoblikovanj, za katere je značilno, da so povezane s prehodom (prenosom) celotnega premoženja oziroma določenega dela na družbo, ki omenjeno družbo prevzema. Bistvo naloge je posvečeno pripojitvi, kot obliki združitve dveh kapitalskih družb, z vidika malega podjetnika, ki se zaradi razmer na trgu pripaja k večji in uspešnejši družbi in mu pripojitev predstavlja rešitev podjetja, premoženja in zaposlenih v podjetju. Pripojitev bomo obravnavali s pravnega in organizacijskega vidika, davčni vidik je v nalogi predstavljen samo mimogrede. Poseben poudarek bo na pravicah delavcev v primeru pripojitve. Predstavljen bo celoten postopek pripojitve družbe z omejeno odgovornostjo k delniški družbi s primeri vezanimi na pripojitev.
Ključne besede: - pripojitev - družba z omejeno odgovornostjo - delniška družba - delavec - prenehanje poslovanja
Objavljeno: 17.07.2009; Ogledov: 4494; Prenosov: 487
.pdf Celotno besedilo (382,11 KB)

9.
ODNOS ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV DO INTEGRACIJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI
Urška Oblak, 2009, diplomsko delo

Opis: Vsaka slovenska šola ima šolsko svetovalno službo, katere delo je usmerjeno k fleksibilnemu prilagajanju šole tako splošnim kot seveda tudi posebnim potrebam vseh učencev. Prav zato je potrebno sodelovanje svetovalnih delavcev pri integraciji otrok s posebnimi potrebami v t. i. »redne« šole, ob tem pa je slednje še pomembno zaradi skrbi za primerno okolje za razvoj teh otrok in za to, ali bodo učitelji brez specialno-pedagoške izobrazbe sposobni tem otrokom ponuditi tisto, kar potrebujejo. Seveda je veliko odvisno od samega odnosa svetovalnega delavca do integracije, saj, če je le-ta negativen, svetovalni delavec sami skrbi za pozitiven odnos šole do otrok s posebnimi potrebami ne bo namenil toliko časa, kot bi bilo potrebno. Ob tem se moramo zavedati dejstva, da informiranje pomembno vpliva zlasti na odpravo predsodkov tako šolskih svetovalnih delavcev kot drugih subjektov na šoli. Tako smo se lotili proučevanja šolske svetovalne službe, njenega dela na sploh in dela v povezavi z otroki s posebnimi potrebami. Ob tem smo raziskali še področje otrok s posebnimi potrebami ter integracijo oziroma inkluzijo. Z raziskavo smo ugotovili osnovna dejstva povezana s položajem otrok s posebnimi potrebami na slovenskih osnovnih in srednjih šolah ter dejstva v povezavi s sodelovanjem in z odnosom šolskih svetovalnih delavcev do otrok s posebnimi potrebami in njihove integracije. Na osnovi raziskanega ocenjujemo, da je sicer odnos slovenskih svetovalnih delavcev do integracije pozitiven, vendar ne v tolikšni meri, kot bi lahko bil, ker mu šolski svetovalni delavci zaradi manj znanja in preobremenjenosti z drugimi opravili namenjajo premalo časa.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, otroci s posebnimi potrebami, integracija, profili šolskih svetovalnih delavcev, odnos do integracije otrok s posebnimi potrebami.
Objavljeno: 12.10.2009; Ogledov: 3042; Prenosov: 602
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

10.
VARSTVO ZASEBNOSTI DELAVCA
Tina Vobovnik, 2014, magistrsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je temeljna človekova pravica, ki jo vsakemu posamezniku zagotavljajo Ustava RS in temeljni mednarodni dokumenti. Najpomembnejša značilnost pravice do zasebnosti je, da se z družbenim razvojem in tehničnim napredkom pojavljajo vedno nove oblike in možnosti posegov v posameznikovo zasebnost, zato je zelo pomembno, da obseg pravice do zasebnosti ni definiran v nobenem od temeljnih dokumentov, ki to pravico zagotavljajo. Za pravico do zasebnosti je tudi značilno, da je absolutna, vendar vseeno omejena s pravicami drugih. Zato ne moremo v vseh primerih vnaprej postaviti pravil, kdaj gre za kršitev posameznikove pravice do zasebnosti, ampak lahko to ugotovimo le preko posegov v to pravico s strani državne oblasti ali drugega posameznika. To pa je naloga sodne prakse, ki mora pretehtati, ali je v konkretnem primeru pomembnejša pravica do zasebnosti ali pa katera druga pravica, zaradi katere obstaja legitimni interes po posegu v zasebnost posameznika. Pri tematiki zasebnosti delavca je treba upoštevati tudi posebnosti delovnega razmerja - razmerja med delavcem in delodajalcem, v katerem je delodajalec močnejša stranka zaradi ekonomske premoči, pravice do dajanja navodil ter pravice do nadzora nad delavcem. Ker delavci za opravljeno delo prejemajo plačilo, imajo delodajalci pravico zahtevati pravočasno, strokovno in kakovostno opravljeno delo. Delavec je tako dolžan dopustiti določeno stopnjo nadzora in poseganja v svojo pravico do zasebnosti. Poleg splošne dolžnosti delodajalca, da upošteva in ščiti delavčevo zasebnost, lahko v različnih predpisih najdemo še številne določbe, ki delodajalca omejujejo pri posegih v delavčevo pravico do zasebnosti, nekatera pravila pa so se izoblikovala tudi v sodni praksi. Posamezne posege v zasebnost delavca lahko razdelimo na tri obdobja. V fazi sklepanja pogodbe o zaposlitvi tako govorimo o zasebnosti kandidata za zaposlitev, kar je še posebej občutljivo področje, saj želi delodajalec o svojem bodočem delavcu pridobiti čim več informacij, kandidat pa bo v želji po zaposlitvi takšne posege v svojo zasebnost tudi pripravljen dopustiti. V času trajanja zaposlitve pa lahko posege v delavčevo zasebnost razdelimo v dve skupini. Na eni strani gre za pridobivanje različnih podatkov o delavcu, v drugi skupini posegov v zasebnost delavca pa najdemo različne oblike nadzora, ki jih delodajalec izvaja, da bi ugotovil, ali delavec krši svoje obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi oziroma zlorablja svoje pravice. V tej skupini posegov pa je najpomembnejše splošno pravilo, da se lahko takšne oblike nadzora izvajajo le nad točno določenim delavcem ali skupino delavcev, za katere že obstaja določen sum, da svoje pravice izkoriščajo, nikakor pa se ne sme (neprekinjeno) nadzorovati vseh delavcev z namenom, da se odkrije morebitne kršitelje. Vprašanje zasebnosti delavca pa je pomembno tudi po prenehanju pogodbe o zaposlitvi, kjer velja temeljno načelo, da bivši delodajalec o delavcu ne sme dajati informacij, ki bi mu lahko otežile sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Praktično so vse evropske države podpisnice Evropske konvencije o človekovih pravicah in spoštujejo skupne standarde, zato sem se poleg sosednje države Avstrije odločila še za kratko predstavitev ureditve zasebnosti delavca v ZDA, kjer pravica do zasebnosti v zvezni ustavi ni izrecno omenjena in kjer delodajalci v individualnem delovnem pravu zagovarjajo popolno pogodbeno svobodo obeh strank pogodbe o zaposlitvi ter zato zavračajo vsako vmešavanje oblasti oziroma zakonsko urejanje teh vprašanj. Zasebnost na delovnem mestu namreč ni pojmovana kot pravica posameznika, ampak bolj kot boniteta. To pa pomeni, da je njen obseg odvisen od tega, kakšno stopnjo zasebnosti delavca je delodajalec pripravljen tolerirati. Stalen videonadzor, prisluškovanje telefonskim pogovorom, branje elektronske pošte, nadzor nad uporabo računalnika in preventivno testiranje ali so delavci pod vplivom prepovedanih drog pa so stalnica.
Ključne besede: zasebnost, varstvo zasebnosti, delavec, delovno razmerje, osebni podatki
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 1112; Prenosov: 372
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici