| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 128
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna odgovornost prostovoljca za ravnanje otrok na letovanjih
Manca Raušl Kodrič, 2021, magistrsko delo

Opis: Prostovoljske organizacije, ki organizirajo letovanja mladoletnih otrok so velikokrat postavljena pred vprašanje pravne odgovornosti za nastalo škodo ali nastanek prepovedane posledice oziroma povzročitve nevarnosti. Na letovanjih mladoletnike spremljajo prostovoljci, ki niso strokovnjaki s področja vzgoje in izobraževanja. Odgovornost prostovoljcev na letovanjih bo primerjana z odgovornostjo strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki pa veljajo za strokovnjake na svojem delovnem področju. V primeru nastanka škode na letovanjih se postavlja vprašanje odškodninske odgovornosti za nastalo škodo in vprašanje kdo od udeležencev za to škodo odgovarja. Lahko je to organizacija, lahko je prostovoljec, uporabnik prostovoljnega dela, lahko pa tudi njegovi starši oziroma skrbniki. V nekaterih primerih pa je lahko škoda tudi posledica golega naključja. Enako se v primeru škodnega dogodka do katerega pride med šolo v naravi ali strokovno ekskurzijo se prav tako postavlja vprašanje odgovorne osebe, ki za to škodo odgovarja. To je lahko šola, strokovni delavec, učenec ali njegovi starši in skrbniki v primeru posebne odgovornosti. Tudi tukaj lahko gre za naključje. Odškodninska odgovornost strokovnih delavcev in prostovoljcev bo primerjana na podlagi instituta skrbnosti po katerem se presoja skrbno ravnanje posameznikov. V primeru povzročitve nevarnosti ali nastanka prepovedane posledice, ki izpolnjuje elemente kaznivega dejanja se tako v šolskem prostoru kot na letovanjih, prav tako postavlja vprašanje kdo je storilec kaznivega dejanja. Ker predmetno delo obravnava mladoletne osebe, ni nujno da so kot storilci za kaznivo dejanje odgovorni sami, odgovornost je lahko namreč tudi na njihovih odraslih spremljevalcih ali starših.
Ključne besede: prostovoljec, vzgojitelj, strokovni delavec, mladoletnik, kazenska odgovornost, garantna dolžnost, odškodninska odgovornost, standard skrbnosti.
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 149; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

2.
Uporaba progresivnih spletnih aplikacij na mobilnih napravah
Demijan Lesjak, 2021, magistrsko delo

Opis: V nalogi smo predstavili posebnosti progresivnih spletnih aplikacij PSA (Progressive Web Apps – PWA). Podrobno smo raziskali podporne tehnologije, ki omogočajo njihov obstoj, kot sta »spletni manifest« in skripta »storitveni delavec«. Opisali smo življenjski cikel storitvenega delavca in predstavili več dobrih praks predpomnjenja spletnih virov. V nadaljevanju smo s pridobljenim znanjem v celoti načrtovali in implementirali lastno PSA, ki je mobilni nadomestek že obstoječi platformi. Uporabili smo več modernih vmesnikov in podrobno opisali njihovo implementacijo. Nato smo s pomočjo analitičnih podatkov o uporabi, zbranih v realnem okolju, interpretirali uspešnost aplikacije v prvih tednih obstoja. V zaključnem delu smo s komparativno metodo primerjali še delovanje aplikacije v različnih brskalnikih.
Ključne besede: progresivne spletne aplikacije, PSA, storitveni delavec, spletni manifest, predpomnilnik
Objavljeno: 24.05.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
ZGODNJE PREPOZNAVANJE IN DELO Z NADARJENIMI OTROKI V VRTCIH ŠALEŠKE DOLINE
Staša Ledinek, 2015, magistrsko delo

Opis: Nadarjeni otroci predstavljajo tisti del družbe, ki bodo krojili njeno prihodnost; zato moramo že danes poskrbeti za njihov razvoj. Strokovnjaki namreč vedno bolj ugotavljajo, kako pomembno je odkrivanje in ukvarjanje z nadarjenostjo že v predšolskem obdobju. Čeprav na področju predšolske vzgoje v Sloveniji ni sprejetih zakonskih določb glede nadarjenih predšolskih otrok, je smiselno s sistematičnim delom začeti čim prej, saj so otrokova prva leta ključna za nadaljnji razvoj. Ker menimo, da je to področje, ki bi ga bilo potrebno urediti, smo se odločili za to tematiko raziskovanja. V teoretičnem delu je definirana nadarjenost, opisane so vrste nadarjenosti, značilnosti nadarjenih otrok, zakonske opredelitve in podlage omenjenega področja, velik del pa je posvečen zgodnjemu odkrivanju, vlogi vrtca in staršev ter delu z nadarjenimi otroki. V empiričnem delu so predstavljene analize ocen števila nadarjenih otrok v vrtcih Šaleške doline, katere vrste nadarjenosti prepoznavajo strokovni delavci v predšolski dobi, mnenja vzgojiteljev, pomočnikov vzgojiteljev in svetovalnih delavcev o lastni usposobljenosti za prepoznavanje in delo z nadarjenimi, kakšnih oblik in načinov dela se vprašani poslužujejo pri delu z nadarjenimi ter raziskali njihova mnenja glede področja obravnave nadarjenih v vrtcu. Ugotovili smo, da se sodelujoči v raziskavi zavedajo pomembnosti odkrivanja in dela z nadarjenimi predšolskimi otroki, vendar jih k tovrstnemu delu ne obvezuje nobena zakonodaja in je dejansko delo na tem področju odvisno od interesa posameznika.
Ključne besede: nadarjeni, predšolsko obdobje, zgodnje odkrivanje, delo z nadarjenimi, vloga vzgojitelja, svetovalni delavec
Objavljeno: 01.02.2021; Ogledov: 147; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

4.
Percepcija pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami
Tadej Pikl, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Videz zdravstvenih delavcev in tetovaže na njih lahko vplivajo na percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev, zato je bil namen zaključnega dela na podlagi pregleda in analize literature raziskati percepcijo pacientov do zdravstvenih delavcev s tetovažami. Metode: Uporabljene so bile deskriptivna metoda dela, metoda komparacije, kompilacije ter analize in sinteze. Literatura je bila pridobljena po ključnih besedah v angleščini in nemščini v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, SAGE, Science Direct, Web of Science. Pregled analize literature je bil prikazan z diagramom PRISMA. Rezultati: Izmed 727 identificiranih zadetkov je bilo v končno analizo vključenih 8 raziskav. Vidna tetovaža na zdravstvenem delavcu negativno vpliva na percepcijo pacienta o sposobnostih in profesionalnosti zdravstvenega delavca. Dodatni dejavniki so še spol in delovno mesto oziroma izobrazba. Ženske zdravstvene delavke, predvsem medicinske sestre z vidnimi tetovažami, drugi dojemajo bolj negativno kot druge zdravstvene delavce. Diskusija: Prisotnost tetovaže negativno vpliva na percepcijo pacientov do zdravstvenega delavca. Ker to lahko vpliva na zaupanje v sposobnosti zdravstvenega delavca, priporočamo, da so vidne tetovaže prekrite.
Ključne besede: percepcija pacientov, zdravstvena nega, zdravstveni delavec, tetovaža
Objavljeno: 07.10.2020; Ogledov: 175; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (835,03 KB)

5.
Vloga šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi
Eva Sobočan, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo proučevali vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V sklopu teoretičnega dela smo opredelili izraz starševstvo in vlogo očeta in matere. Osredotočili smo se na ločitev staršev, kaj to sploh je, kakšna je razširjenost ločitev v Sloveniji ter kakšno je življenje družine po ločitvi. V nadaljevanju nas je zanimalo, kako otrok doživlja ločitev staršev, kaj to zanj pomeni, s kakšnimi težavami se otrok srečuje, opisali čustvene in vedenjske posebnosti otrok ločenih staršev ter razložili in opisali varovalne dejavnike. Na koncu smo se osredotočili še na vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši, kako poteka svetovalna dejavnost ter kakšno čustveno in socialno podporo lahko nudi. S pomočjo anketnega vprašalnika smo v empiričnem delu proučili vlogo šolskega svetovalnega delavca pri delu z otroki in s starši po ločitvi. V anketi je sodelovalo 160 osnovnošolskih svetovalnih delavcev. Ugotovili smo, da se občasno srečujejo s težavami otrok po ločitvi, a hkrati opažajo porast ločitev. Prisotna je tudi želja po dodatnih izobraževanjih povezanih z ločitvijo. Zanimalo nas je s kakšnimi težavami se soočajo, če menijo, da so dovolj usposobljeni in ali imajo na šolah dovolj virov podpore za ločene družine.
Ključne besede: ločitev, otrok, starš, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 187; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (999,98 KB)

6.
Pismenost o duševnem zdravju in samoučinkovitost pri šolskih svetovalnih delavcih
Katja Ošlak, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo raziskali pismenost o duševnem zdravju ter oceno samoučinkovitosti pri prepoznavi in obravnavi kriznih primerov med šolskimi svetovalnimi delavci na osnovnih in srednjih šolah v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 232 udeležencev, ki so rešili Vprašalnik pismenosti o depresiji (D lit), Vprašalnik pismenosti o anksioznih motnjah (A lit) ter Lestvico samoučinkovitosti pri oceni in obvladovanju tveganja (RAMSES), od tega je 200 udeležencev odgovorilo tudi na 8 odprtih vprašanj. Ugotovili smo, da med udeleženci prihaja do razlik v pismenosti glede na njihov poklicni profil, in sicer imajo psihologi boljšo pismenost o depresiji in anksioznih motnjah v primerjavi z ostalimi poklicnimi profili. Prav tako psihologi izražajo višjo samoučinkovitost pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Ugotovili smo tudi, da prihaja do pozitivne povezanosti med pismenostjo o depresiji in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov ter med pismenostjo o anksioznih motnjah in samoučinkovitostjo pri oceni ogroženosti oz. prepoznavi in obvladovanju kriznih primerov. Na našem vzorcu ni prišlo do pozitivne povezanosti med samoučinkovitostjo in leti delovnih izkušenj v šolski svetovalni službi, kot smo predpostavljali na podlagi ugotovitev predhodnih raziskav. Prvih pet hipotez smo v navezavi na rezultate kvantitativnih analiz potrdili, šeste hipoteze pa ne. V sklopu kvalitativnega dela smo pridobili dodatne informacije o različnosti znanj, usposobljenosti, občutkov kompetentnosti in načinov dela šolskih svetovalnih delavcev različnih poklicnih profilov na področju duševnega zdravja. Prav tako smo dobili vpogled v to, kako različne šole pripisujejo različen pomen delu šolske svetovalne službe na področju duševnega zdravja in kako v skladu s tem tudi delujejo. Naša raziskava tako predstavlja pomemben doprinos znanj na področju dela šolske svetovalne službe in duševnega zdravja, ozavešča o pomenu delovanja psihologa v okviru šolske svetovalne službe, ozavešča o najpogostejših težavah šolske svetovalne službe pri delu na področju duševnega zdravja ter navaja smernice za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: duševno zdravje, pismenost o duševnem zdravju, samoučinkovitost, šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec
Objavljeno: 15.09.2020; Ogledov: 309; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (916,05 KB)

7.
Nasilje nad zaposlenimi v zdravstveni negi
Nika Frank, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, ali zaposleni v Splošni bolnišnici Izola menijo, da imajo na voljo dovolj strokovnih znanj za obvladovanje nasilnih pacientov, obenem pa nas je zanimala tudi prevalenca nasilja nad zaposlenimi zdravstvenimi delavci.
Ključne besede: diplomske naloge, agresivnost, nasilje, zdravstveni delavec, pacient, motnje osebnosti
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 182; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (688,28 KB)

8.
Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja
Maša Štaleker, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Pedagoški delavci vrtca in skrb za zdrav način življenja je bil raziskati ozaveščenost pedagoških delavcev o zdravem načinu življenja. V teoretičnem delu so opredeljeni modeli zdravja v preteklosti in sodobni modeli zdravja. Preučeni so dejavniki, ki vplivajo na zdrav način življenja in osebnostni razvoj pedagoškega delavca, slednji je ključnega pomena pri razvoju na profesionalni ravni. V empiričnem delu diplomskega dela je z anketnim vprašalnikom raziskano, kakšna je ozaveščenost o skrbi za zdrav način življenja glede na starost in delovno mesto anketirancev ter starost otrok, s katerimi se ukvarjajo pedagoški delavci. V raziskavo je bilo vključenih 60 pedagoških delavcev Vrtca Pobrežje Maribor.
Ključne besede: predšolski otrok, pedagoški delavec, zdrava prehrana, vseživljenjsko učenje, skrb za zdravje, profesionalni razvoj
Objavljeno: 08.09.2020; Ogledov: 315; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (864,87 KB)

9.
Vloga šolskega svetovalnega delavca na področju razredne klime
Petra Krajnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge opisujemo splošna teoretična izhodišča o razredni klimi. Opisujemo načine merjenja razredne klime, njen vpliv na učno uspešnost in samopodobo učencev ter strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime. Še posebej se v teoretičnem delu osredotočamo na vlogo, ki jo ima na področju razredne klime šolski svetovalni delavec. Opisujemo njegovo delo na področju razredne klime z različnimi akterji: učenci, učitelji, starši, vodstvom šole in zunanjimi institucijami. V zaključku predstavljamo ovire in težave, s katerimi se šolski svetovalni delavci spopadajo pri svojem delu. V empiričnem delu, v katerem je sodelovalo 175 šolskih svetovalnih delavcev iz celotne Slovenije, predstavljamo rezultate naše raziskave. Ugotavljamo, da šolski svetovalni delavci posvečajo pozornost področju razredne klime, vendar največkrat takrat, kadar težave že nastopijo (npr. konflikti, nasilje) ter jih za pomoč prosijo učitelji. Svetovalni delavci pripomočke za merjenje razredne klime in strategije za vzpostavljanje pozitivne razredne klime poznajo in jih tudi uporabljajo. Preventivno v glavnem ne delujejo, kar je posledica pomanjkanja časa in preobremenjenosti z administrativnim delom.
Ključne besede: razredna klima, šolski svetovalni delavec, učenci, učitelji, starši
Objavljeno: 27.07.2020; Ogledov: 252; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
Kolektivna delovna razmerja v dobi prekarnih oblik dela in digitalizacije
Špela Klančnik, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu so obravnavana kolektivna delovna razmerja v dobi sodobne tehnologije in digitalizacije, kjer obseg prekarnega dela narašča. Eden od vzrokov za to je v večji fleksibilnosti trga dela, ki naj bi prispevala k večjim dobičkom in konkurenčnosti na globalnem trgu. Po drugi strani pa na to vpliva digitalizacija, ki spreminja organizacijo, oblike in način samega dela. V zvezi z varstvom pravnega položaja delavcev je pomemben sistem kolektivnih pogajanj, pravica delavcev do sindikalnega združevanja, pravica do stavke ter sodelovanja pri upravljanju. Vse te pravice so povezane s pojmom delavca in delovnega razmerja. Gre predvsem za nacionalni pojem, kar pomeni, da nacionalna zakonodaja in mednarodni akti veljajo za osebe, ki jih nacionalno pravo opredeljuje kot delavce. Pojem delavca je skozi sodno prakso razvilo tudi Sodišče EU, a le v povezavi z uporabo prava EU. V magistrskem delu so obravnavani pravni akti, ki zavezujejo Slovenijo, tako na mednarodni ravni, kot na ravni prava EU. Predstavljena je nacionalna zakonodaja na tem področju. Opredelila sem sistem kolektivnih pogajanj in definirala pravno naravo kolektivnih pogodb. Prav tako sem opredelila značilnosti stavke in sodelovanja delavcev pri upravljanju. V naslednjem poglavju sem predstavila nekatere oblike prekarnih oblik dela, ki se pojavljajo pri nas in v tujini, predvsem samozaposlene in prikrita delovna razmerja, Zero-hour Contract, delo na zahtevo preko spletnih platform, množično delo. Prav tako sem pregledala predlog Direktive EU o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, saj v nekaterih primerih razširja pojem delavca in izboljšuje njihove delovne pogoje, še posebno delavcem v nestandardnih oblikah zaposlitve. Bistveno vprašanje, ki je obravnavano v nalogi je, ali in na kakšen način, se lahko posamezniki, ki nimajo statusa delavca in delo opravljajo v nestandardnih prekarnih oblikah dela, vključijo v sindikate, ali zanje veljajo kolektivne pogodbe, ali imajo pravico do stavke in sodelovanja pri upravljanju.
Ključne besede: prekarno delo, nestandardne oblike dela, delavec, delovno razmerje, kolektivne pogodbe, avtonomija kolektivnega pogajanja, stavka, sindikati, sodelovanje delavcev pri upravljanju
Objavljeno: 20.12.2019; Ogledov: 492; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici