| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki učinkovitega dela
Zala Kozin, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetja se za doseganje uspešnega delovanja poleg sodobne informacijske tehnologije, inovacij in sposobnosti prilagajanja razmeram na trgu soočajo tudi z obvladovanjem dejavnikov učinkovitega dela. V diplomskem delu smo raziskovali dejavnike učinkovitega dela. V teoretičnem delu smo podrobno predstavili in opredelili produktivnost in učinkovitost dela, motivacijo, vodenje, organizacijo dela, vrednote podjetja, komunikacijo, fizične dejavnike (delovno okolje) in psihične dejavnike (stres). Raziskali smo kateri dejavniki učinkovitega dela so za zaposlene najpomembnejši, kateri stil vodenja je za zaposlene najpomembnejši, katera vrsta nagrade najbolje vpliva na učinkovitost in kolikšni meri vplivajo komunikacija, organizacija dela in vrednote na učinkovitost in uspešnost dela v obravnavanem podjetju X. S pomočjo raziskave, ki smo jo izvedli z anketnim vprašalnikom, smo ugotovili, da sta najpomembnejša dejavnika učinkovitega dela motivacija in komunikacija. Nato sledijo psihični dejavniki, vodenje, organizacija dela, vrednote podjetja in fizični dejavniki. V zaključku diplomske naloge smo na osnovi ugotovitev podali predloge za izboljšavo.
Ključne besede: dejavniki učinkovitega dela, motivacija, komunikacija, vodenje, organizacija dela
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (879,22 KB)

2.
Kibernetska medvrstniška viktimizacija
Tanja Črtalič, 2019, magistrsko delo

Opis: Kibernetsko nasilje in viktimizacija med otroki in mladostniki sta pereč problem sedanjega časa, saj sta se pojavila z razvojem informacijsko-komunikacijske tehnologije. V primerjavi s tradicionalnim medvrstniškim nasiljem, ki je vidno, saj se dogaja predvsem v okviru šole in okolice, pa je spletno nasilje zaradi njegove virtualne značilnosti težje prepoznati. Kibernetsko nasilje zajema vrsto spletnih vedenj, s katerimi želi storilec povzročiti nelagodje ali čustveno stisko svoji tarči, kot so nadlegovanje, ustrahovanje, poniževanje, zasmehovanje, izključevanje in izsiljevanje. Po ugotovitvah tujih raziskav se spletno nasilje največkrat pojavlja v obliki zmerjanja, objavljanja neprimerne vsebine z namenom posmehovanja in širjenja lažnih govoric. Raziskave kažejo, da spletno nasilje povzroča psihične in čustvene posledice, vedenjske in psihosomatske težave, slabši učni uspeh, zlorabo alkohola in drog. Za spoprijemanje s čustveno stisko in stresom se mladi poslužujejo različnih strategij spoprijemanja, ki so čustveno ali problemsko usmerjene. Ugotovljeno je, da so najuspešnejše strategije proaktivne oziroma v nasprotju s čustvenim spoprijemanjem, ki mnogokrat še povečuje depresivne občutke, usmerjene v odpravljanje težave. Zmanjševanje dejavnikov tveganj je prva faza spopadanja s spletnim nasiljem, saj je že tu možno preprečiti, da se spletno nasilje sploh pojavi. Največja odgovornost pri zmanjševanju tveganj leži na starših in šolah, ki so dolžni s pozitivnimi vzgojnimi ukrepi, osveščanjem in izobraževanjem poskrbeti, da se bodo otroci in najstniki zavedali svojega vedenja na spletu in njegovih posledic. Tu imajo pomembno vlogo šolski intervencijski programi, pri katerih se med najpomembnejše komponente uvrščajo treningi empatije, komunikacijskih in socialnih veščin, digitalno državljanstvo ter veščine reševanja problemov. Kot ključni element preprečevanja kibernetskega nasilja so se izkazali učitelji, za katere ni nujno, da so internetni strokovnjaki, da bi se čutili kompetentne za izvajanje uspešne intervencije v spletnih incidentih. Ugotovljeno je namreč, da so najpogostejša vedenja na spletu podobna, kot se dogajajo v živo; verbalne grožnje, žaljivke, socialno izključevanje in širjenje govoric, s katerimi učitelji upravljajo v okviru programov za preprečevanje nasilja v šolah.
Ključne besede: kibernetika, kibernetski prostor, kibernetsko nadlegovanje, kibernetsko nasilje, viktimizacija, otroci, mladostniki, preventivni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 27.01.2020; Ogledov: 418; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

3.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj
Maja Žnidaršič, 2018, magistrsko delo

Opis: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Ključne besede: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 584; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

4.
VPLIV OKOLJA NA BRALNO MOTIVACIJO PRI UČENCIH 3. RAZREDA
Patricija Jazbec, 2017, magistrsko delo

Opis: Branje ima v današnjem času zelo velik pomen pri vsakdanjem delovanju posameznika. Velik poudarek branju se tako posveča tudi v šolah. Nekateri učenci se branja veselijo in učitelji nimajo težav z navduševanjem za branje. Na drugi strani pa so tu učenci, ki ob vstopu v šolo zaradi pomanjkanja stika s knjigo v predšolskem obdobju, niso tako zelo bralno motivirani. Priseljuje se veliko ljudi iz različnih držav, ki jim materni jezik ni slovenščina, zato imajo otroci težave pri komunikaciji z vrstniki, jeziku in posledično pri branju. V teoretičnem delu smo zbrali razna spoznanja o branju in bralnih sposobnostih, veliko pozornosti smo namenili bralni motivaciji in vplivu staršev, vrstnikov in učitelja nanjo. Zapisali smo tudi metode in oblike dela za uspešno motiviranje učencev za branje. V naši nalogi smo raziskali kakšna je bralna motivacija otrok v tretjem razredu in kako vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje vpliva na bralno motivacijo. Anketirali smo učence dveh različnih šol. Na eni izmed šol so bili anketirani učenci predvsem z manj vzpodbudnega okolja in priseljenci, na drugi šoli pa učenci, ki prihajajo iz vzpodbudnega okolja. Rezultate anket smo primerjali glede na vzpodbudno oz. nevzpodbudno okolje in spol.
Ključne besede: branje, bralna motivacija, dejavniki branja, tipologija bralcev, 3. razred, vpliv vzpodbudnega okolja, razlike med spoloma v branju, metode in oblike dela za spodbujanje bralne motivacije
Objavljeno: 11.08.2017; Ogledov: 932; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

5.
Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja
Boris Sagernik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu »Stresni dejavniki pri usposabljanju za delo s helikopterjem in njihov vpliv na učinkovitost usposabljanja« je poglavitni del naloge predstavitev vpliva stresnih dejavnikov na usposabljanju za delo s helikopterjem ter njihova analiza, ki bo uporabljena pri pripravi novega priročnika za usposabljanje. Analiza vplivov je podkrepljena s strukturiranimi intervjuji in anketnim vprašalnikom. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo statističnih metod. Učinkovitost usposabljanja za delo s helikopterjem je na eni strani odvisna od inštruktorja, ki podaja vsebino usposabljanja ter na drugi strani od fizične in psihične pripravljenosti posameznega udeleženca usposabljanja. Namen magistrskega dela je proučiti predvsem dejavnike stresa, ki vplivajo na učinkovitost usposabljanja in za katere v obstoječem priročniku ni ustrezne podlage. Kakšen vpliv imajo dejavniki (višina, ropot, veter, globina) na usposabljanje in v kakšni meri ti dejavniki vplivajo na delanje začetniških napak, kot so napačno pripenjanje ali pa se udeleženci pozabijo pripeti takrat, ko začenjajo izvajati naloge na helikopterju itd.? Ugotovili smo, da se udeleženci usposabljanja razlikujejo v nevroticizmu. Presenetljivo nismo ugotovili statistično pomembnih razlik med udeleženci v nevroticizmu, ki so se vpeli napačno v vrv in tistimi, ki se niso, ampak to je lahko predvsem posledica majhnega vzorca. Ugotavljamo, da stresni dejavniki vplivajo na delo na helikopterju in je zato pri usposabljanju glede te teme, smiselno več pozornosti nameniti gorski policiji, ki je imela višji nevroticizem in je zaznala dejavnike kot bolj stresne od ostalih dveh skupin. Trening oziroma priprava na situacijo ravno tako močno vpliva na stres. Bolje pripravljeni udeleženci z več urami usposabljanj so bolj rutinirani in vsako novo usposabljanje na helikopterju doživljajo manj stresno. Pomembna je tudi kontinuiteta usposabljanja.
Ključne besede: helikopterji, letalske enote, policija, vojska, usposabljanje, stres, stresni dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1347; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

6.
Psihosocialni dejavniki nasilnih kaznivih dejanj v času socialno-ekonomske krize
Tajda Šimac Turk, 2015, magistrsko delo

Opis: Vedno nas je zanimalo in vedno nas bo zanimalo, kakšna je narava pojavov, kot so kriminaliteta, alkoholizem, odklonskost in podobno. Veliko je teorij, stališč in mnenj o najglobljih vzrokih teh pojavov. Naše magistrsko delo se nanaša na psihosocialne dejavnike in socialno-ekonomsko krizo ter njun večji ali manjši vpliv na kriminaliteto. Naj že na začetku magistrskega dela opozorimo, da nobena izmed danes obstoječih teorij ne nastopa v čisti obliki, saj bi bilo neumno zanikati vpliv družbenih razmer kakor tudi pomen osebnosti v nastajanju posameznikove deviantnosti oziroma kriminalitete. Vsa dosedanja raziskovanja nas lahko vedno bolj prepričajo, da sta oba odločilna dejavnika – družba in posameznik – enako pomembna, če ne celo neločljivo povezana (tako pri nastajanju pozitivnih kot tudi pri nastajanju negativnih družbenih pojavov). Pomembno vlogo pri »nastajanju« zločinca igra družba, ob tem pa sta pomembni tudi individualna odločitev in priložnost. Na začetku zaključnega dela smo opisali kratek razvoj različnih kriminoloških teorij o vzrokih za kriminaliteto, njihova izhodišča, stališča in mnenja. Dotaknili smo se človekovega razvoja in njegove pridobitve vedenjskih vzorcev, vrednot, standardov, veščin, stališč in motivov, družbenih norm, sankcij in soočanja s pritiski. Pogledali smo, kako je prišlo do socialno-ekonomske krize in kakšne posledice so vidne danes. Se vidi porast v kriminaliteti nasilnih kaznivih dejanj in ali lahko za to krivimo krizo? Kateri so še drugi možni dejavniki, ki bi lahko vplivali na kriminaliteto? Pogledali smo tudi druge države v krizi, na kratko smo opisali vladajoče razmere in vpliv kriminalitete v Islandiji, Španiji ter v Združenih državah Amerike, saj smo pri raziskovanju pridobili statistične podatke. Poudarek smo dali razmeram, ki vladajo v Sloveniji od krize naprej. Pridobili in ovrednotili smo sekundarne statistične podatke o kriminaliteti v Sloveniji. Osredotočili smo se na nasilna kazniva dejanja, kot so umor, uboj, rop, povzročitev telesne poškodbe in spolno nasilje. Največji poudarek smo namenili nasilju v družini, saj se notranji pritiski in frustracije najprej kažejo znotraj družine. Izbrali smo si tudi odmevnejši primer nasilnega kaznivega dejanja v Sloveniji, ki smo ga s pridobljenim znanjem kar se da najbolje analizirali in izluščili tiste vzroke in dejavnike, ki so pripeljali storilca, da je izvršil nasilno kaznivo dejanje. Opravili smo tudi osebni intervju z znanim strokovnjakom s področja sociologije, doc. dr. Alešem Bučarjem-Ručmanom.
Ključne besede: krize, ekonomska kriza, psihosocialni dejavniki, kriminaliteta, nasilje, kazniva dejanja, nasilna kazniva dejanja, statistični pregledi, magistrska dela
Objavljeno: 13.11.2015; Ogledov: 1557; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Razvoj agresivnega vedenja
Suzana Krnjak, 2015, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu so predstavljene ugotovitve različnih avtorjev, kako pojmujejo nasilje in agresivnost. V strokovni literaturi se ta dva pojma načeloma uporabljata kot sopomenki. Opisane teorije agresivnega vedenja se med seboj zelo razlikujejo, prav tako kot mnenja znanstvenikov in raziskovalcev o razvoju agresivnega vedenja. Poseben poudarek je namenjen biološkim teorijam, saj me je zanimalo, ali je delovanje v možganih povezano z razvojem agresivnega vedenja ter kateri del v možganih je za tovrstna čustva najbolj zaslužen. Prav tako so predstavljeni dejavniki, ki privedejo do agresivnosti, med katerimi se zdijo zelo pomembni dejavniki mediji in družina. Mediji so tisti, ki prenašajo po svetu najrazličnejše zgodbe, tako ljubezenske kot tudi tiste s kriminalno vsebino. Učinki medijev običajno hitro zbledijo, lahko pa se povečujejo, če se ponavljajo, saj se pri tem javnost spominja prejšnjih podobnih prizorov. Pogosto spremljanje nasilnih prizorov lahko privede do povečane neobčutljivosti za nasilje. Odraščanje otrok v družini, kjer je nasilno vedenje nekaj vsakdanjega, pomeni večjo verjetnost, da bo takšen otrok prevzel nasilne vzorce vedenja. Prav tako so v nalogi opisane motnje osebnosti, ki bi lahko vplivale na agresivno vedenje. V empiričnem delu so s pomočjo strokovne literature in literature, pridobljene na internetu, opisani in analizirani storilci nasilnih kaznivih dejanj, saj želimo s temi podatki ugotoviti, kateri od naštetih dejavnikov (biološki, socialni, psihološki) najbolj vpliva na razvoj agresivnega vedenja.
Ključne besede: agresivnost, agresivno vedenje, nasilje, osebnostne motnje, genetika, socialni dejavniki, kazniva dejanja, storilci, analize, magistrska dela
Objavljeno: 06.11.2015; Ogledov: 1638; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (518,85 KB)

8.
DEJAVNIKI BREZPOSELNOSTI MLADIH NA UREJENEM TRGU DELA - PRIMER NEMČIJE IN DANSKE
Nuša Toter, 2015, magistrsko delo

Opis: Brezposelnost predstavlja pereč socialni in gospodarski problem, ki negativno vpliva na gospodarsko situacijo in družbeno blaginjo. Za mlade je značilno, da se po končanem šolanju s pomanjkanjem ključnih veščin in delovnih izkušenj srečujejo z oteženim vstopom na trg dela. Kot težje zaposljiva skupina se pogosto zaposlujejo zgolj na nestabilnih in začasnih delovnih mestih ali pa raje dalj časa ostajajo v izobraževalnem sistemu. Tako Nemčija kot Danska veljata za vzorna modela na področju trga dela, ki kljub slabi gospodarski situaciji ostajata eni izmed najuspešnejših evropskih držav v boju proti brezposelnosti mladih. Danska je s svojim modelom varne fleksibilnosti do izbruha globalne gospodarske krize veljala za zaposlitveni čudež. Ta skorajda edinstven model sestavljajo fleksibilna pravila odpuščanja in zaposlovanja, radodaren sistem socialne varnosti ter aktivna politika zaposlovanja. Nemčiji pa je uspelo preiti iz evropskega problema z naraščajočo strukturno in dolgotrajno brezposelnostjo do vzorne in vodilne države na področju trga dela. Nemški uspeh leži predvsem na obsežnih reformah na trgu dela, fleksibilnosti delovnega časa in uspešnemu izobraževalnemu sistemu, ki omogoča relativno gladek prehod iz izobraževanja v zaposlitev. Med ključne dejavnike brezposelnosti mladih štejemo strukturo gospodarstva in gospodarska gibanja, ki določajo povpraševanje po mladi delovni sili, demografsko strukturo, ki določa ponudbo po mladi delovni sili, politično in institucionalno ureditev ter izobraževalne sisteme, ki predstavljajo izhodišče za uspešen vstop mladih na trg dela. Kot temeljni izobraževalni sistem izpostavljamo dualni sistem poklicnega usposabljanja in izobraževanja.
Ključne besede: brezposelnost mladih, trg dela, dejavniki brezposelnosti mladih, reforme na trgu dela, aktivna politika zaposlovanja, poklicno usposabljanje in izobraževanje.
Objavljeno: 21.08.2015; Ogledov: 1242; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

9.
Zadovoljstvo učiteljev z delovno situacijo
Sanja Kapun, Karmen Kešina, Branka Čagran, 2009, kratki znanstveni prispevek

Opis: V prispevku obravnavamo delovno zadovoljstvo učiteljev kot dejavnika kakovosti vzgojno-izobraževalnega procesa. V empirični raziskavi smo ugotavljali stopnjo zadovoljstva z vidika materialnih dejavnikov, dejavnikov individualne rasti, socialnih dejavnikov in dejavnikov avtonomno-kreativnega dela. Rezultati kažejo obstoj razlik v odgovorih učiteljev glede na stalnost zaposlitve in delovne izkušnje ter opozarjajo, da so učitelji, zaposleni za nedoločen čas, bolj zadovoljni z delovno situacijo, ravno tako so bolj zadovoljni učitelji, ki imajo več let delovnih izkušenj.
Ključne besede: delovno zadovoljstvo, materialni dejavniki, dejavniki individualne rasti, socialni dejavniki, dejavniki avtonomno kreativnega dela, osnovnošolski učitelji
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 576; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (463,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Razvoj kriminalne osebnosti
Uroš Bobek, 2014, magistrsko delo

Opis: Človeško življenje spremljajo mnoga različna dejanja in ravnanja. Ko govorimo o osebi, ki svoja ravnanja opira na neobičajna, škodljiva, nemoralna ali družbeno nevarna pravila, takšna ravnanja označujemo za deviantna ali odklonska. Ta ravnanja pomenijo kršitev uveljavljenih zapovedi in so si zelo različna. Mednje prištevamo kriminaliteto, alkoholizem, narkomanijo, nasilno vedenje in druge podobne pojave. Do kriminalnega vedenja prihaja zaradi mnogih različnih vplivov. Tako nekateri avtorji poudarjajo individualne faktorje, ki spodbujajo kriminalno vedenje, drugi pa takšno vedenje pripisujejo vplivom okolja. Psihološke razlage kriminalnega vedenja, so v nekaterih pogledih sorodne individualnim razlagam, hkrati lahko vključujejo tudi dejavnike okolja. Poznamo še situacijske dejavnike, ki dejansko največkrat vplivajo na odločitve posameznika. Magistrsko delo je osredotočeno tudi na iskanje vzrokov za nastanek odklonskega vedenja pri mladostnikih ter možnosti, kako bi takšno vedenje lahko napovedali in preprečili. Zanimalo nas je, zakaj prihaja do odklonskega vedenja, hkrati pa smo skušali najti dejavnike tveganja, ki povzročijo kriminalno vedenje, z namenom, da bi ob tem odkrili, ali je kriminalno vedenje mogoče napovedati in ga preprečiti, preden preide v fazo, ko mladostnik postane kriminalno aktiven. Ljudje že od nekdaj in v vseh kulturah vrednotijo vedenje nekaterih soljudi kot posebno in drugačno od povprečij. Označujejo jih za posebneže, ali še huje, za čudake ali »norce«. Prav zato, smo na koncu predstavili psihopatološke značilnosti motenih osebnosti, saj njihove osebne in vedenjske značilnosti lahko vplivajo na razvoj kriminalne osebnosti.
Ključne besede: osebnost, osebnostne lastnosti, kriminalna osebnost, osebnostne motnje, dejavniki, psihološki dejavniki, sociološki dejavniki, magistrska dela
Objavljeno: 28.11.2014; Ogledov: 1371; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (637,02 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici