| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


121 - 130 / 137
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
121.
Preverjanje uporabnosti spletne aplikacije za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni v referenčnih ambulantah s strani uporabnikov
Janja Lorber, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Število oseb s sladkorno boleznijo skozi leta narašča. Sladkorna bolezen lahko nekaj časa poteka brez značilnih simptomov, zato obstaja možnost, da jo spregledamo. S spremembo načina življenja, prehranjevalnih in gibalnih navad, lahko nastanek sladkorne bolezni preložimo. Namen raziskave je predstaviti uporabnost in namen spletne aplikacije SLORISK ter preveriti zadovoljstvo končnih uporabnikov aplikacije. Raziskovalna metodologija: V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. S tehniko anketiranja in pripravljenim prilagojenim validiranim vprašalnikom smo anketirali 53 oseb, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Na predstavitvi spletne aplikacije SLORISK je sodelovalo 16 diplomiranih medicinskih sester/diplomiranih zdravstvenikov. Rezultati: Anketirane osebe v referenčni ambulanti so najvišjo oceno pripisale razumljivosti aplikacije (4,81 ± 0,44). Splošna ocena zadovoljstva uporabnikov z aplikacijo je bila 8,51 ± 1,53. Od vseh anketiranih se jih je 13 % odločilo za udeležbo na delavnicah v zdravstvenovzgojnem centru. Diplomirane medicinske sestre/diplomirani zdravstveniki so najvišjo oceno 4,69 ± 0,59 pripisali uporabi spletne aplikacije brez pisnih navodil in lahkotnosti uporabe 4,69 ± 0,71. Povprečna ocena zadovoljstva je bila 8,25 ± 1,88. Diskusija in zaključek: Z uporabo spletne aplikacije SLORISK lahko rezultate presejanja za odkrivanje nediagnosticirane sladkorne bolezni vizualno nazorno prikažemo in tako dodatno motiviramo posameznika za uveljavitev sprememb v življenjskem slogu, ki bi na zdravje ugodno vplivale.
Keywords: Preventiva, diplomirana medicinska sestra, SLORISK, metabolni sindrom, zdravstvenovzgojne delavnice, dejavniki tveganja.
Published: 15.11.2018; Views: 272; Downloads: 71
.pdf Full text (1,06 MB)

122.
Varnost človeškega življenja na morju
Matic Petričevič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnavana zagotavljanje varnosti človeških življenj na morju. Varnost človeškega življenja na morju se nanaša na varnost posadke in potnikov na ladji. Človeško življenje je na morju izpostavljeno različnim dejavnikom tveganja varnosti, ki so v zvezi z morjem, ladjo, tovorom in ladijsko posadko. Zaradi nesreče britanske prekooceanske potniške ladje Titanic, v kateri je umrlo veliko ljudi, je bila leta 1914 sprejeta prva Mednarodna konvencija o varstvu človeškega življenja na morju. V letu 1948 je bila ustanovljena Mednarodna pomorska organizacija, ki je na mednarodni ravni prevzela odgovornost za varnost človeških življenj na ladjah trgovske mornarice. V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja se je zaradi občutnega zmanjšanja števila vojn in povečanja blagostanja v nekaterih državah začel razvijati ladijski turizem. Postopoma se je število potnikov začelo večati in povečala se je tudi zmogljivost ladij. Varnost človeškega življenja na morju se je ponovno postavila pod vprašaj v sodobnem času, ko so se začele dogajati nesreče potniških ladij, ki so povzročile posebno veliko število smrtnih žrtev. Kmalu so ugotovili, da za tako veliko število smrti ni kriva narava ali tehnologija, ampak predvsem človek. Številne preiskave nesreč so namreč pokazale, da so ladijske družbe slabo upravljale s pomorsko varnostjo in niso imele vzpostavljenega varnostnega menedžmenta. Varnost je bila v celoti prepuščena ekonomiji podjetja. Z namenom izboljšanja razmer je leta 2002 v veljavo stopil Mednarodni kodeks za varno upravljanje ladij, ki je določil pristojnosti in odgovornosti ladjarja, kapitana in pooblaščene osebe za varnost ljudi in okolja tekom opravljanja pomorske dejavnosti. Zaradi tega je v zadnjih desetih letih na svetovni ravni prišlo do upada števila zelo resnih ladijskih nesreč, vendar se med njimi še vedno pojavljajo nesreče s številnimi smrtnimi izidi, h katerim pa bistveno prispeva tudi slaba varnostna kultura zaposlenih, predvsem kapitanov.
Keywords: diplomske naloge, pomorska varnost, konvencija, dejavniki tveganja, nesreče, varnostni menedžment
Published: 10.10.2018; Views: 334; Downloads: 60
.pdf Full text (1023,55 KB)

123.
Dejavniki tveganja in varovalni dejavniki za razvoj samomorilnega vedenja pri študentih Univerze v Mariboru
Simona Dijak, 2018, master's thesis

Abstract: Študenti predstavljajo ranljivo skupino za razvoj samomorilnega vedenja, ki je v obdobju odraščanja na prehodu v odraslost med prvimi tremi vzroki umrljivosti, obenem pa bi se naj v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami povečevalo število mladih, ki svoje življenje končajo s samomorom. Z magistrskim delom smo želeli preveriti pojavnost samomorilnih misli in samomorilnega vedenja pri mladih na prehodu v odraslost. Zanimale so nas razlike med spoloma, med kadilci in nekadilci, med tistimi, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, torej, kako se tvegana vedenja odražajo na vedenju študentske mladine – ali vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja. Prav tako smo se osredotočili na tiste, ki imajo izražene depresivne simptome, obenem pa nas je zanimalo, ali se študentje v stresnih situacijah znajo obrniti po pomoč. Glavni namen magistrskega dela je bil teoretično razdelati in empirično obravnavati določene vidike razvoja samomorilnega mišljenja, vedenja in podrobneje preučiti in osvetliti dejavnike tveganja ter varovalne dejavnike za razvoj samomorilnega vedenja pri mariborskih študentih. Naš raziskovalni vzorec je zajemal 277 študentov Univerze v Mariboru, od tega 44 moških in 233 žensk. Povprečna starost anketiranih je znašala 24 let. Vprašalniki, ki smo jih v raziskavi uporabili, so modul Vprašalnika o bolnikovem zdravju (PHQ-9), Paykelova lestvica samomorilnega vedenja (PSS) in Vprašalnik medosebnih potreb (INQ-25). Rezultati naše raziskave so pokazali, da med moškimi in ženskimi študenti pri poročanju samomorilnega vedenja ni bilo statistično pomembnih razlik, prav tako teh razlik ni bilo med študenti kadilci in nekadilci. Tudi pri tistih študentih, ki redno uživajo alkohol in med tistimi, ki ga ne, ni bilo statistično pomembnih razlik. Statistično pomembne razlike so se pokazale le pri tistih z izraženimi simptomi depresije, ki so pogosteje poročali o samomorilnih mislih v primerjavi s tistimi, ki teh simptomov niso imeli. Prav tako se ni izkazalo, da je pri študentih najpogostejši varovalni dejavnik za razvoj samomorilnega vedenja sposobnost ustreznega iskanja pomoči v stresnih situacijah. Za preverjanje hipotez smo uporabili mediano lestvic INQ in PSS ter Mann Whitney U test, poleg tega pa še neparametrični Kruskal-Wallis test. Za preverjanje varovalnih dejavnikov smo za analizo uporabili frekvenčno porazdelitev odgovorov na anketnem vprašalniku. Z raziskavo smo preverili tvegana dejanja in kako ta vplivajo na razvoj samomorilnega vedenja ter skušali dobiti vsaj del celotne slike duševnega zdravja mladih na vstopu v odraslost. Magistrsko delo opozarja na pomembnost varovalnih dejavnikov pri razvoju samomorilnega vedenja ter svari pred dejavniki tveganja.
Keywords: dejavniki tveganja, varovalni dejavniki, samomorilno vedenje, kajenje, alkohol, depresija.
Published: 18.12.2018; Views: 350; Downloads: 96
.pdf Full text (487,18 KB)

124.
Predlog modela edukacije pacienta po možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice
Jelena Čubra, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišče: Možganska kap je eden izmed vodilnih vzrokov smrti vsepovsod po svetu in je tudi najpomembnejši dejavnik pri nastanku trajne telesne in kognitivne oviranosti. Rehabilitacija pacienta in njegovo vključevanje v socialno in družbeno okolje je dolgotrajen proces, ki zahteva veliko truda ter potrpljenja tako pacienta kot njegovih svojcev. Namen raziskave je bil ugotoviti stališča zdravstvenih delavcev o potrebi uvedbe modela edukacije pacientov po preboleli možganski kapi pred odpustom iz bolnišnice. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument za zbiranje podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. V raziskavo je bilo vključenih 100 zdravstvenih delavcev Oddelka za interno medicino v eni izmed regionalnih slovenskih bolnišnic. Pridobljeni podatki so bili obdelani s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike s statističnim programom SPSS 21. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da zaposleni izvajajo edukacije pacientov po preboleli možganski kapi, ampak so le-te pomanjkljive. Večina anketirancev se je strinjala (85 %), da nenehno izobraževanje in usposabljanje pacientov prispeva k boljši obravnavi pacientov ter da je medicinska sestra tista, ki prva prepozna trenutek, kdaj je pacient sposoben in motiviran za učenje (87 %). Le 20 % anketirancev dejavno sodeluje pri sami edukaciji, oceno potreb po izvajanju življenjskih dejavnosti pred odpustom včasih izvaja le 34 % vprašanih. Diskusija in zaključek: Z nenehnim izobraževanjem pacienta in njegovih svojcev, s podajanjem strokovnih informacij za zdrav način življenja in z zagotavljanjem kakovostne zdravstvene obravnave na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti lahko pomembno prispevamo k boljšim izidom in večji kakovosti življenja pacientov po preboleli možganski kapi.
Keywords: sekundarna preventiva, dejavniki tveganja, zdravstvena nega, usposabljanje, zdravstvena vzgoja.
Published: 15.03.2019; Views: 302; Downloads: 103
.pdf Full text (1,06 MB)

125.
Osveščenost ljudi o srčnem infarktu
Petra Gradišek, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Pomembno je, da čim širša laična populacija pozna znake nastanka srčnega infarkta in ob pojavu le teh ustrezno ukrepa, saj se tako lahko rešuje življenje, ali pa izboljša rehabilitacija po srčnem infarktu, zato je namen našega zaključnega dela ugotoviti, če so ljudje dovolj osveščeni o srčnem infarktu. Glede na to, da je pri srčnem infarktu velika verjetnost, da pride do srčnega zastoja, je zelo pomembno, da tudi laična populacija pozna osnove oživljanja. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je bila uporabljena deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskavo smo izvedli v eni izmed manjših občin v osrednji Sloveniji in je zajemala 100 udeležencev. Podatke smo zbirali s pomočjo vprašalnika, ki je vseboval 27 vprašanj zaprtega tipa. Rezultati: Ugotovili smo, da so anketiranci v naši raziskavi vse splošno dobro osveščeni o srčnem infarktu, da bi prepoznali znake in simptome srčnega infarkta ter da bi v večini pri osebi, ki bi doživela srčni infarkt znali pravilno ukrepati. Vendar pa so anketiranci potrdili, da je še vedno premalo informacij o srčnem infarktu. Diskusija in zaključek: Srčni infarkt je po vsem svetu vodilni vzrok umrljivosti. Glede na to, da srčni infarkt spada pod nujna stanja, je pomembno, da ga prepoznamo in ob tem pravilno ukrepamo. Čeprav so razviti centri za invazivno zdravljenje pacientov po srčnem infarktu, pa brez hitre oziroma laične prve pomoči, ne moremo rešiti ničesar. Zato je zelo pomembna osveščenost ljudi o srčnem infarktu, saj bi s tem lahko preprečili marsikatero smrt v domačem okolju.
Keywords: akutni koronarni sindrom, miokardni infarkt, dejavniki tveganja, simptomi in znaki, prva pomoč, nujna medicinska pomoč.
Published: 14.01.2019; Views: 406; Downloads: 134
.pdf Full text (809,81 KB)

126.
Tvegano pitje alkohola in duševno zdravje pri odraslih
Urška Nemec, 2019, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Zloraba in stopnja odvisnosti od alkohola se po vsem svetu povečujeta ter dosegata epidemična razmerja. Stopnja odvisnosti se bo do leta 2020 podvojila. Razmerje med duševnimi motnjami in odvisnostjo od alkohola je vzajemno vzročno: odvisnost od alkohola povečuje tveganje za duševne motnje, duševne motnje povečujejo tveganje za odvisnost od alkohola. V starosti od 18 do 45 let so prisotne težke epizode pitja. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo zbiranja podatkov, kvantitativno metodologijo ter filozofijo pozitivizma. Za raziskovalni instrument smo uporabili dva presejalna in validirana vprašalnika: PHQ-9 ter AUDIT 10 vprašalnik. Izvedli smo neslučajnostno vzorčenje, naš vključitveni kriterij pri namenskem vzorcu je bila starost od 18 do 45 let. Raziskavo smo izvedli s spletnim anketiranjem, podatke smo obdelali s programskim orodjem IBM SPSS, kjer smo uporabili statistična testa Pearsonov hi-kvadrat test ter Fisherjev test. Rezultati: Anketirani izbirajo manj tvegani način pitja, pri manj kot polovici anketiranih depresija ni prisotna. Dejavniki, ki vplivajo na povečano zlorabo alkohola, so spol, zakonski stan ter število otrok. Tvegano pitje alkohola in depresija sta povezana, pogosto pitje alkohola potencira samomorilne misli. Prevalenca izpostavljenosti tveganemu pitju je dvakrat višja pri moškem spolu. Diskusija in zaključek: Uživanje alkohola je v Sloveniji sestavni del kulture v prostem času. Če ne bomo pričeli z intenzivnejšim raziskovanjem, odkrivanjem ter preprečevanjem tveganega pitja, se bo pričelo povečevati število obolenj, poškodb, invalidnost ter samomorilnost v povezavi z alkoholom. V zdravstvu se mora odpraviti ovira pomanjkanja časa za pridobitev popolne anamneze. Starostna meja pri presejalnih intervencijah se mora znižati.
Keywords: zloraba alkohola, odvisnost od alkohola, dejavniki tveganja, soobolevnost depresije, AUDIT 10 vprašalnik, PHQ-9 vprašalnik
Published: 13.02.2019; Views: 441; Downloads: 194
.pdf Full text (961,40 KB)

127.
Ocene tveganja in ocene ogroženosti v primerih nasilnih kaznivih dejanj
Maja Žnidaršič, 2018, master's thesis

Abstract: Ocene tveganja so postale nepogrešljiv pripomoček pri obravnavi kriznih situacij in so se iz managementa prenesla na upravljanje tveganj znotraj kriminalitete. Z raziskovanjem dejavnikov tveganja so strokovnjaki izdelali orodja, ki predvidevajo storitev kaznivega dejanja. Dejavniki tveganja so tisti znaki, ki imajo močen vpliv na izid, izvršitev nasilnega kaznivega dejanja. Ocena tveganja in ocena ogroženosti sta orodja s pomočjo katerih skušamo preprečiti kaznivo dejanje ali ponovno viktimizacijo žrtve. V magistrskem delu smo opredelili področje ter raziskali ali se ocene tveganja uporabljajo tako za storilce kot tudi žrtve kaznivih dejanj, ali zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov ter ali so se ocene tveganja v tujini izkazale kot učinkovite v primerih nasilnih kaznivih dejanj. Podrobneje smo naredili pregled učinkovitosti ocen ter njihove omejitve. Izpostavili smo orodja, ki so najpogosteje v uporabi v tujini. S pomočjo pregleda literature ter večjega števila meta-analiz smo ugotovili, da se ocene tveganja uporabljajo za storilce, ocene ogroženosti pa za žrtve kaznivih dejanj. Zaradi pomanjkanja raziskav nismo mogli potrditi niti povsem ovreči tezo ali ocene zmanjšajo možnost pristranskega ocenjevanja strokovnjakov, vendar pa so se ocene izkazale za učinkovite, z omejitvijo, da večina raziskav učinkovitost oziroma napovedno veljavnost orodij primerja z naključno verjetnostjo, ne primerjajo pa učinkovitost z dejanskim izidom, ali se je kaznivo dejanje dejansko zgodilo ali ne.
Keywords: magistrska dela, ocena tveganja, ocena ogroženosti, dejavniki tveganja, nasilna kazniva dejanja, učinkovitost
Published: 13.02.2019; Views: 291; Downloads: 73
.pdf Full text (1,42 MB)

128.
Vpliv računalniških iger na mladostnike
Simona Robnik, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Dandanes so med mladostniki računalniške igre vedno bolj priljubljene. Pri nas in po svetu je igranje računalniških iger vedno bolj razširjena oblika preživljanja prostega časa, ki ima za mladostnike lahko negativne posledice. Namen te diplomske naloge je, predstaviti kako računalniške igre vplivajo na mladostnike in s pomočjo anketnega vprašalnika ugotoviti, koliko mladostnikov je dandanes odvisnih od računalniških iger.
Keywords: odvisnost, prednosti in slabosti, dejavniki tveganja, vloga družine, zdravljenje odvisnosti.
Published: 07.05.2019; Views: 165; Downloads: 27
.pdf Full text (564,59 KB)

129.
Izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju
Melita Pernek, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Teoretično izhodišče: Agresija in nasilje sta velik družbeni problem v številnih državah in vedno večji problem tudi v zdravstvenih ustanovah. Nasilje ima negativen vpliv na člane negovalnega tima in tudi potencialno na študente zdravstvene nege, ki opravljajo prakso v kliničnem okolju, saj lahko povzroči velik stres, kot neposreden rezultat teh neželenih dogodkov. Namen raziskave, ki smo jo izvedli, je bil preveriti kakšne so izkušnje študentov zdravstvene nege z agresivnimi pacienti v kliničnem okolju, s kakšnimi oblikami nasilja se srečujejo in kako vplivajo na njihovo doživljanje. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet v Sloveniji z anonimnim anketnim vprašalnikom, v katerem je sodelovalo 110 študentov zdravstvene nege. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi anketirani študentje bili že vsaj enkrat v stiku z agresivnim pacientom. Z njim so se srečali največkrat na psihiatričnem in geriatričnem področju. Ugotovili smo tudi, da je bila najpogostejša oblika nasilja verbalna oblika ter da študentje ob tem pogosto občutijo strah in lastno ogroženost. Diskusija in zaključek: Prisotnost nasilja s strani pacienta je pomemben problem za študente zdravstvene nege v kliničnih okoljih. Predlagamo, da se sprejmejo ukrepi za preprečevanje zlorab na področju prakse in da se študentom zagotovijo potrebne informacije v zvezi s komunikacijo in metodami zdravstvenega varstva med izobraževanjem. Študente bi morali tudi spodbujati k učenju strategij za zmanjševanje nasilja in kako se odzvati v nasilnih situacijah.
Keywords: študij zdravstvene nege, agresija, dejavniki tveganja, vrste agresivnega vedenja, nasilje na delovnem mestu
Published: 24.05.2019; Views: 371; Downloads: 105
.pdf Full text (1,04 MB)

130.
Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica