| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


111 - 120 / 135
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
111.
Samopodoba ženske z urinsko inkontinenco
Anne Marie Roškar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Urinska inkontinenca je nehoteno uhajanje urina, ki vpliva na samopodobo. Njena pogostost se povečuje s starostjo, vendar prizadene tudi mlajše ženske. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske in v kolikšni meri. Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Podatke za izdelavo teoretičnega dela smo pridobili iz slovenske in tuje strokovne literature, člankov, knjig in spletnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anket, v društvu za pomoč osebam z urinsko inkontinenco in v Uroginekološki ambulanti UKC Maribor. Rezultati: V raziskavi smo ugotovili, da urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske. Pri 17 % žensk se je raven samopodobe zaradi urinske inkontinence znižala. Opazen je tudi vpliv urinske na osebnost ženske. Urinska inkontinenca vpliva tudi na družabno življenje, telesno aktivnost, partnerstvo, spolnost in zaposlitev. Diskusija in zaključek: Urinska inkontinenca vpliva na samopodobo ženske, na osebnost in številna področja življenja. Menimo, da bi morali o urinski inkontinenci ljudi več ozaveščati. Tako bi zmanjšali strah pred priznanjem težav ter vplivali na to, da se samopodoba ženske z urinsko inkontinenco ne bi znižala.
Keywords: uhajanje urina, dejavniki tveganja, področja življenja, osebnost, samozavest, strah.
Published: 13.09.2017; Views: 738; Downloads: 195
.pdf Full text (381,58 KB)

112.
Prehranjevalne navade ter socioekonomski status lahko vplivajo na zdravje študentske populacije
Helena Blažinčić, 2017, master's thesis

Abstract: Uvod: Adolescenca je obdobje razvoja in rasti človeka, mladost pa je dinamično življenjsko obdobje. To dinamično obdobje prizadeva vse segmente življenja, tudi skrb za zdravje. Prehranjevalne navade, kajenje, pitje alkohola, gibanje in debelost so v veliki meri povezani z zdravstvenimi rezultati v prihodnosti, če pride do nezaželenih zdravstvenih vedenj. Namen raziskave je bil ugotoviti prevalenco dejavnikov tveganja za pojav nenalezljivih kroničnih bolezni med študenti, in sicer: bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni tipa 2, kroničnih bolezni dihal, raka, ciroze jeter, bolezni kosti in sklepov, bolezni ustne votline, povišanega krvnega tlaka. V raziskavi je sodelovalo 160 anketirancev. Metodologija: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Predstavili smo povezanost določenih spremenljivk pri dveh skupinah študentov. Za raziskavo smo prilagodili anketni vprašalnik, povzet po projektu CINDI: »Z zdravjem povezan vedenjski slog 2012« (Nacionalni inštitut za javno zdravje Slovenija). Z anketo smo zbrali podatke med študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Fakultete za zdravstvene vede Univerze v Mariboru v Sloveniji in študenti študijskega programa 1. stopnje Zdravstvena nega Univerze uporabnih znanosti Savonia na Finskem. Vse podatke smo statistično obdelali s programoma Excel in Statistical Package for the Social Sciences (SPSS). Za potrjevanje hipotez smo uporabili test hi-kvadrat. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da obstaja razlika med anketiranima skupinama in njihovim zdravstvenim vedenjem. Slovenski študenti so bolj izpostavljeni kajenju, se bolj nezdravo prehranjujejo, pijejo več alkohola in so manj telesno dejavni. Razprava in zaključek: Na podlagi rezultatov raziskave smo izdelali predlog za preventivne ukrepe s področja javnega zdravja in zdravstvene zaščite študentov. V procesu kreiranja zdravstvene politike naj bi bili študenti tisti, ki bi dali predloge iz svoje perspektive. Slovenija naj bi sprejela zdravstveno politiko s področja javnega zdravja, ki poroča o pozitivnih rezultatih.
Keywords: študentska populacija, prehranjevalne navade, socioekonomski status, dejavniki tveganja za zdravje, nenalezljive bolezni, kronične bolezni
Published: 15.11.2017; Views: 1193; Downloads: 113
.pdf Full text (1,61 MB)

113.
Srčni infarkt kot posledica sladkorne bolezni
Marajka Toplak, 2017, bachelor thesis/paper

Abstract: Teoretično izhodišče: Sladkorna bolezen je kronična nenalezljiva bolezen, ki je v današnjem svetu čedalje pogostejša. Za njo v večji meri zbolijo odrasli, vedno več obolelih pa je tudi otrok. V Sloveniji število bolnikov s to boleznijo strmo narašča. Namen diplomskega dela je predstaviti sladkorno bolezen in srčni infarkt kot eno izmed posledic pri tej bolezni. Raziskovalne metode: V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo pridobili s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika izvedenega v Društvu diabetikov Maribor. V raziskavi je sodelovalo 100 članov, pravilno je bilo izpolnjenih 85 anket. Podatke smo obdelali in grafično prikazali s pomočjo programov Microsoft Word in Microsoft Excel ter SPSS 20.0. Rezultati raziskave: Ugotovili smo, da se bolniki zavedajo večjega tveganja za srčno-žilne bolezni kot je srčni infarkt ter, da jim je nudena ustrezna strokovna pomoč in informacije, ki jih potrebujejo. Sladkorni bolniki znajo prepoznati znake srčnega infarkta ter v veliki večini tudi pravilno odreagirati. Sklep: Sladkorna bolezen je bolezen, s katero se morajo bolniki naučiti živeti. Z zdravim načinom življenja si podaljšujejo življenjsko dobo in zmanjšujejo možnost za kronične zaplete, ki vodijo do resnih stanj kot je srčni infarkt. Menimo, da je bistvenega pomena pri srčnem infarktu zgodnje prepoznavanje znakov ter takojšnje ukrepanje.
Keywords: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja, ateroskleroza
Published: 21.12.2017; Views: 509; Downloads: 116
.pdf Full text (1,03 MB)

114.
Osveščenost bolnikov o kronični obstruktivni pljučni bolezni
Jasna Sečkar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je KOPB na 4. mestu kot vzrok smrti, zato je zelo pomembna osveščenost, tako pri zdravstvenih delavcih kot pri splošnem prebivalstvu. Osveščenost bolnika o bolezni ne izboljša njegove pljučne funkcije ali telesne zmogljivosti, pač pa mu pomaga obvladovati bolezen in izboljšati kakovost življenja. Namen raziskave je bil ugotoviti osveščenost bolnika o svoji bolezni. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Za zbiranje podatkov smo uporabili anonimni vprašalnik v katerem je sodelovalo 50 bolnikov s KOPB. Rezultate ankete smo obdelali z računalniškimi programi Microsoft Office Word 2007 in Microsoft Office Excel 2013. Rezultati: Rezultati raziskovanja so pokazali, da je večina seznanjena s svojo boleznijo, kar 80 % bolnikov dobro pozna dejavnike tveganja, ki povzročajo KOPB, znajo ukrepati ob poslabšanjih bolezni in redno jemljejo zdravila. Pravilne tehnike uporabljanja zdravila so se naučili od medicinske sestre in zdravnika. Sklep: KOPB je med vodilnimi vzroki za smrt, zato je zelo pomembno da se bolezen odkrije še v zgodnji fazi. Pri tem imajo medicinske sestre pomembno vlogo v okviru zdravstveno vzgojnega dela.
Keywords: KOPB, dejavniki tveganja, zdravljenje, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra
Published: 15.11.2017; Views: 1383; Downloads: 111
.pdf Full text (1,16 MB)

115.
Analiza izvajanja preventivnih pregledov in dejavnikov tveganja za kronično nenalezljive bolezni v referenčnih ambulantah
Nataša Medved, 2017, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Diplomirana medicinska sestra je v letu 2011 postala del tima v referenčni ambulanti družinske medicine. Izvaja preventivne preglede (presejanje) ciljne populacije za zgodnje odkrivanje dejavnikov tveganja in ogroženosti za kronično nenalezljive bolezni. Metodologija raziskovanja: Namen raziskave je oceniti pomen in učinkovitost referenčnih ambulant družinske medicine kot organizacijskega modela za izvajanje programov promocije zdravja in preventive bolezni med odraslimi prebivalci v Sloveniji. Najprej smo opravili analizo zbranih podatkov, iz baze Nacionalnega inštituta za javno zdravje, po regijah za obdobje od 1. 1 .2011 do 31. 12. 2013. Osnovo za raziskavo smo oblikovali s podatki, ki so bili pridobljeni z vprašalnikom, pred izvedbo preventivnega pregleda v letu 2013. Vprašalnik je bil izdelan za namen raziskave. V letu 2015 pa smo še pridobili podatke iz programa Promedika, iz vzorca 260 oseb, ki so bile obravnavane na preventivnem pregledu za kronične nenalezljive bolezni v letu 2007 in 2013. Pregledali smo tudi podatke v zdravstvenih kartonih pacientov, ki so imeli v letu 2007 opravljen preventivni pregled za srčno-žilne bolezni v ambulanti družinskega zdravnika. Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno epidemiološko študijo. Hipoteze smo preverjali s programom Med Calc 17.2 in IBM SPSS 23.0, opisno statistiko in programskim orodjem Microsoft office Excel 2010. Rezultati: Iz pregledanih podatkov smo ugotovili, da je leta 2013 delovalo 352 referenčnih ambulant družinske medicine. Skupaj je bilo obravnavanih 1.336.955 oseb nad 30 let. Razvidno je, da do razlik v regijah prihaja tudi med opazovanimi leti, kjer pojavnost nekaterih kroničnih nenalezljivih bolezni izrazito naraste. Ravno tako lahko trdimo, da referenčne ambulante družinske medicine predstavljajo učinkovitejši pristop za izvajanje promocije zdravja in zgodnje odkrivanje bolezni ter da ni statistično značilnih razlik glede na način vabljenja. Sklep: Ugotovili smo, da je delo tima v referenčni ambulanti strukturirano in zaradi tega kakovostno izvedeno. Iz analiziranih podatkov je razvidna razlika o številu zdravih oseb, oseb s prisotnimi dejavniki tveganja ter obolelimi za kronično nenalezljivo bolezen.
Keywords: Diplomirana medicinska sestra, referenčna ambulanta družinske medicine, preventivni pregled, dejavniki tveganja.
Published: 18.10.2017; Views: 608; Downloads: 168
.pdf Full text (789,43 KB)

116.
Holistična obravnava motenj hranjenja
Pia Arzenšek, 2017, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Stres, nepravičnost, nespoštljivost, mediji, kot socialni, ter biološko-genetski, družinski in psihološki dejavniki tveganja v kombinacijah vplivajo na razvoj različnih motenj, bolezni, tudi motenj hranjenja (MH). Najpogostejše med njimi so anorexia nervosa, bulimija nervosa in kompulzivno prenajedanje, kot duševne motnje po mednarodni klasifikaciji. V novejšem času se pojavljajo nove oblike MH (ortoreksija, bigoreksija…). O MH govorimo kadar hrana postane osrednja tema posameznikovega mišljenja, čustvovanja in delovanja. Namen naloge je ugotoviti in predstaviti značilnosti, razširjenost, nove rizične skupine, specifične dejavnike tveganja, holističen potek zdravljenja ter povečati razumevanje MH z različnimi vidiki MH, predstaviti probleme in morebitne rešitve v obravnavi na podlagi izkušenj in dobre prakse v tujini (ang. evidence based). Raziskovalna metodologija je kvantitativno-kvalitativna. Teoretična izhodišča so podkrepljena, nadgrajena z raziskavo s polstrukturiranimi vprašalniki za različne skupine. Analiza poteka v Microsoft Word 10 z deskriptivno in tematsko analizo. Rezultati raziskave in analiza so pokazali ključno vlogo genetike pri razvoju MH, ob sočasnih drugih dejavnikih. Vegetarijanstvo je pogosteje prisotno pri osebah z MH. Nadzor hranjenja, vloga MS, razumevanje, družinska terapija, urgentni sprejem poveča uspešnost zdravljenja. Nenadomestljiv vpliv ima skupina za samopomoč in sodelovanje staršev. Obravnava, zdravljenje zahteva holističen, individualen pristop. Sklep: Ozadje MH odkriva globlji pomen, klic k spoštovanju moralno-etičnih vrednot v družbi, ki se utapljajo pod prevlado materialnih vrednot. Vegetarijanstvo je sodobni dejavnik tveganja. Hrana pri MH je sredstvo izražanja čustvenih stisk, odziv na okolje, stres, odgovor na družbene norme v obliki obrambnih mehanizmov. Obstaja potreba po izboljšanju razumevanja, holističnem, individualnem pristopu za učinkovitejše prepoznavanje, preprečevanje oz. zdravljenje, kar vodi v hitrejše okrevanje, manj posledic, bolj kakovostno življenje posameznika z MH. Spoštovanje moralno-etičnih vrednot je ključno v življenju in odnosu do ljudi, živali in narave.
Keywords: holistični vidik, moralno-etične vrednote, kvaliteta življenja, senzibilnost, emocija v hrani, vegetarijanstvo, stres, dejavniki tveganja
Published: 15.11.2017; Views: 614; Downloads: 84
.pdf Full text (1,77 MB)

117.
Revmatoidni artritis in kajenje
Maja Božič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen,ki povzroči kronično vnetje sklepov in drugih delov telea in je neozdravljiva.Kajenje je pomembni dejavnik tveganja za razvoj t bolezni in lahko poslabša stanje.
Keywords: Revmatično obolenje, dejavniki tveganja, zdravljenje, vpliv kajenja, zdravstvena nega revmatičnega pacienta
Published: 26.01.2018; Views: 694; Downloads: 135
.pdf Full text (937,43 KB)

118.
Kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo
Nina Lončarič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Atrijska fibrilacija je ena najpogostejših motenj srčnega ritma. S starostjo se tveganje za pojav atrijske fibrilacije veča. Zaradi mnogih simptomov in zapletov je kakovost življenja bolnikov z atrijsko fibrilacijo slabša. Namen diplomskega dela je ugotoviti, kako atrijska fibrilacija vpliva na kakovost življenja bolnikov in kakšne so njihove omejitve. Raziskovalne metode: Uporabili smo deskriptivno metodo in kvantitativno metodo dela, delno tudi kvalitativno metodo. Kot instrument raziskovanja je uporabljen anketni vprašalnik. Vzorec raziskave je zajemal 51 bolnikov z atrijsko fibrilacijo. Rezultati: Ugotovili smo, da 31,4 % anketiranih bolnikov z atrijsko fibrilacijo doživlja palpitacije dnevno, in da pri 33,5 % palpitacije trajajo več kot eno minuto. Težave z dihanjem navaja polovica anketiranih, najpogosteje se pojavijo težave pri opravljanju težkega dela v 35,3 %. Največji vpliv na njihovo življenje ima atrijska fibrilacija pri težjih aktivnostih, kjer jih najbolj ovira. Večina sodelujočih v raziskavi (31,4 %) je bila popolnoma samostojnih. Diskusija in zaključek: Atrijska fibrilacija je najpogostejša pri starejših ljudeh in ima velik vpliv na njihovo kakovost življenja. S pomočjo različnih tehnik zdravljenja in razreševanja simptomov, je življenje z atrijsko fibrilacijo veliko lažje, prav tako se informirani bolniki naučijo živeti z boleznijo in njenimi omejitvami.
Keywords: motnja ritma, bolnik, dejavniki tveganja, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja
Published: 04.06.2018; Views: 513; Downloads: 132
.pdf Full text (1,14 MB)

119.
Najpogostejše poškodbe otrok v domačem okolju
Rok Kovačič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Otroci so večkrat žrtev poškodb v domačem okolju. Žrtev poškodb, katere bi se dalo preprečiti, ali z varovali, ki preprečujejo dostop do nevarnega predmeta ali prostora, ali morebiti z odstranitvijo nevarnosti iz prostora, domačega okolja. Na trgu obstaja veliko varoval za domače okolje, kot na primer: varovala za vtičnice, za štedilnik, za robove na pohištvu, in podobno. Najboljše varovalo pa je seveda pazljivost, navzočnost starša, ko otrok spoznava in se uči o novih stvareh. Metodologija raziskovanja: Uporabljena je bila deskriptivna in kvantitativna metodologija. Podatke smo pridobili z uporabo anketnega vprašalnika zaprtega tipa in jih analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2016 in Microsoft Word 2016. Raziskavo smo naredili v pomurski regiji, med starši, ki niso mlajši od 18 let in imajo otroke stare več ko eno leto. Rezultati: Čez raziskavo smo ugotovili, da starši relativno dobro poznajo nevarnosti za otroka v domačem okolju in so seznanjeni z načini preprečevanja poškodb otrok, ampak se še vseeno poškoduje 60 % otrok. Ugotovili smo tudi, da se z višjo izobrazbo ne znižuje tveganje za poškodbo otroka. Starši po večini redno uporabljajo varovala v stanovanju, le 18 % jih nikoli ne uporablja. Sklep: Otroci so podvrženi velikemu tveganju za poškodbe v domačem okolju. Poškodbe po večini niso življenjsko ogrožajoče in so posledica kratke nepazljivosti in nenavzočnosti staršev. Podatki iz raziskave kažejo, da je največ poškodb med 3-5 letom starosti, saj takrat otrok največ, samostojno, raziskuje in spoznava. Torej je pomembno v tem obdobju biti ob otroku in mu zagotoviti varen vstop v svet samostojnosti.
Keywords: Dejavniki tveganja, preventiva, prva pomoč, starši, Pomurje
Published: 04.06.2018; Views: 354; Downloads: 100
.pdf Full text (545,75 KB)

120.
Razširjenost kajenja cigaret med študenti zdravstvenih in tehniških ved
Mitja Bagari, 2018, master's thesis

Abstract: Izhodišča in namen: Kajenje je velik javnozdravstveni problem, obenem pa vodilni preprečljivi vzrok smrti na svetu. Obdobje študija je čas, ko študenti lahko začnejo ali nadaljujejo do rednega kajenja. Namen raziskave je bil ugotoviti razširjenost in dejavnike, ki vplivajo na pojavnost kajenja med študenti zdravstvenih in tehniških ved. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedena je bila presečna deskriptivna raziskava. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika med študenti zdravstvenih in tehniških ved, po etični odobritvi. Uporabljeno je bilo namensko vzorčenje po principu snežne kepe. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo testa Hi-kvadrat. Rezultati: Od 1534 študentov vključenih v raziskavo je bilo 242 (15,4 %) kadilcev. Srednja vrednost starosti ob začetku kajenja je bila 16 (95 % IZ [16;16]) let. Redni kadilci so v povprečju pokadili 10 (95 % IZ [8;10]) cigaret na dan. Študijsko področje (χ2 = 7,811; p = 0,005), kajenje staršev (χ2 = 32,861; p < 0,001) in najožjih prijateljev (χ2 = 345,808; p < 0,001) so dejavniki, ki so bili statistično značilno povezani s kadilskim statusom študentov, medtem ko spol in uživanje alkohola nista bila statistično pomembna dejavnika kajenja med študenti. Diskusija in zaključek: Čeprav je razširjenost kajenja cigaret med študenti s področja zdravstva nižja v primerjavi s študenti s področja tehnike, je delež kadilcev pri obeh skupinah relativno visok, zato je potrebno še naprej izvajati ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje in prenehanje kajenja med študenti.
Keywords: prevalenca, dejavniki tveganja, kajenje, tobak, študenti, zdravstvo, tehnika
Published: 21.12.2018; Views: 352; Downloads: 114
.pdf Full text (584,27 KB)

Search done in 0.15 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica