| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


101 - 110 / 137
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
101.
SEZNANJENOST MLADOSTNIKOV Z DEJAVNIKI ZA ZDRAV ŽIVLJENJSKI SLOG
Petra Spasojević, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Največja vrednota verjetno vsakega posameznika kot njegove družine je zdravje. Temelji za zdrav življenjski slog mladostnika se začnejo graditi z vzgojo in navadami znotraj družine, ki vplivajo na zdrav razvoj otroka. Da mladostnik ohrani zdravje in zdrav življenjski slog tudi v odrasli dobi, pa je potrebno da ima mladostnik znanje o zdravem življenjskem slogu, zato smo z našo raziskavo želeli ugotoviti, kakšen je življenjski slog mladostnikov. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo za teoretični del diplomskega dela uporabili deskriptivno metodo dela s študijem domače in tuje strokovne literature ter uporabo internetnih virov. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je sestavljen iz 23 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 70 mladostnikov starih od 15 do 19 let. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali, analizirali ter jih prikazali s pomočjo grafikonov. Rezultati: Raziskava je pokazala, da je seznanjenost mladostnikov z dejavniki za zdrav življenjski slog slaba, kar potrjujejo rezultati razvad, slabih prehranjevalnih navade in slabih navad telesne aktivnosti mladostnikov, kakor tudi slabo poznavanje vpliva nezdravega življenjskega sloga. Raziskava je pravtako pokazala, da je delež staršev, ki živijo v zdravem življenjski slog enak deležu staršev, ki imajo vpliv na življenjski slog mladostnikov. Sklep: Vpliv staršev na zdrav življenjski sloga otroka in mladostnika so temelji za zdravo in kakovostno življenje v odrasli dobi. Zato je v proces ozaveščanja in učenja otrok in mladostnikov o zdravem življenjskem slogu, potrebno vključiti zdravstveno vzgojo tudi šolstvo v vseh obdobjih izobraževanja.
Keywords: mladostnik, zdrav življenjski slog, dejavniki tveganja, družina, zdravstvena vzgoja
Published: 14.10.2016; Views: 1076; Downloads: 145
.pdf Full text (1,17 MB)

102.
PREVENTIVA PRED DEJAVNIKI TVEGANJA RAKA DOJK V ZASAVJU
Barbara Leskovšek Polak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Izhodišča: Rak dojke predstavlja slabo tretjino vseh rakov pri ženskah. Predstavlja diagnozo, ki ženski spremeni življenje. Na določene dejavnike tveganja za nastanek raka dojk lahko ženska sama vpliva, na druge žal ne. Namen diplomskega dela je predstaviti dejavnike tveganja za raka dojk v Sloveniji in Zasavju. Ugotoviti želimo, kaj o dejavnikih tveganja in preventivi raka dojk menijo ženske v zasavski regiji in katerih ukrepov za preventivo se držijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave je uporabljen anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 117 žensk iz zasavske regije. Dobljene podatke smo uredili, sešteli po skupinah in izračunali deleže. Rezultate smo prikazali opisno in grafično. Z metodo analize in sinteze smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Rezultati: S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so ženske v Zasavju najbolj seznanjene z naslednjimi dejavniki tveganja za raka dojk: dedna nagnjenost, okolje v katerem živimo, onesnaženost zraka, negativni stres, kajenje ter telesna neaktivnost in debelost. Pri teh vprašanjih so pritrdilno odgovorile v višjih odstotkih. Tudi drugi dejavniki tveganja so jim poznani, vendar ne v tako velikem deležu. Izvedeli smo tudi, da anketiranke dokaj dobro skrbijo za preprečevanje dejavnikov tveganja za raka dojk in se jih trudijo same odpravljati. Veliko število vprašanih jih ne kadi, uživa zdravo, uravnoteženo prehrano, mnogo jih redno hodi na preglede h ginekologu in si redno samopregleduje dojke. Glede poznavanja programov ozaveščanja o preventivi raka dojk pa so bili odgovori manj zadovoljivi. Polovica anketirank ne ve, če v njihovem kraju obstaja tak program. Diskusija in zaključek: Menim, da bi se dalo na področju preventive v Zasavju narediti še veliko. Ženske so sicer seznanjene z nekaterimi dejavniki tveganja, ne pa z vsemi. Še vedno si želimo, da bi manj žensk kadilo in se jih še več zdravo prehranjevalo. Predvsem pa želimo, da bi bil odstotek žensk, ki si redno samopregledujejo dojke, čim višji.
Keywords: rak dojke, dejavniki tveganja, skrb za zdravje, Zasavje, onesnaženost okolja, samopregledovanje dojk
Published: 24.10.2016; Views: 601; Downloads: 71
.pdf Full text (998,41 KB)

103.
OBRAVNAVA PACIENTA Z OSTEOPOROZO V REFERENČNI AMBULANTI
Tina Murko, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Osteoporoza je pogosto prikrita bolezen, saj po večini ne kaže nobenih znakov, dokler ne pride do zloma. Prizadene področje okostja, kjer se zmanjšuje količina kostne gostote, medtem ko se veča nevarnost za zlome. Večina ljudi še vedno ni dovolj seznanjena s samim obolenjem, kar se kaže v porastu osteoporoznih zlomov po vsem svetu. V namen poučevanja in seznanitve pacientov s kronično nenalezljivimi boleznimi so v Sloveniji uvedli referenčne ambulante, v katerih diplomirana medicinska sestra deluje zdravstvenovzgojno. Namen diplomskega dela je bil predstaviti vlogo diplomirane medicinske sestre pri obravnavi pacienta z osteoporozo v referenčni ambulanti ter z raziskavo ugotoviti osveščenost pacientov o osteoporozi ter njihovo zadovoljstvo s potekom dela v referenčni ambulanti. Metodologija raziskovanja: Za izdelavo diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za pridobitev podatkov smo izdelali anketni vprašalnik, ki je zajemal 17 vprašanj, od tega 2 vprašanji polodprtega, 3 odprtega in 12 vprašanj zaprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 30 oseb z osteoporozo, ki so bile obravnavane v referenčni ambulanti. Rezultati raziskave: Analiza raziskave je pokazala dobro osveščenost anketiranih o osteoporozi, saj jih je 90 odstotkov dovolj poučenih o svoji bolezni. Vsi anketiranci so seznanjeni z osteoporozo in tudi upoštevajo ukrepe za preprečevanje napredovanja osteoporoze. 80 odstotkov anketiranih je zelo zadovoljnih z obravnavo in s svetovanjem diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Sklep: V namen obveščanja in preventive osteoporoze ter vodenja kronično nenalezljivih bolezni so v Sloveniji pričele delovati referenčne ambulante. Ambulanta družinske medicine je tako pridobila dodatnega člana zdravstvenega tima. Diplomirane medicinske sestre, ki so ustrezno usposobljene z izobraževanji, paciente vodijo in jih s svetovanjem ustrezno usmerjajo v procesu zdravljenja. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno tesno sodelovanje pacienta, diplomirane medicinske sestre in zdravnika.
Keywords: osteoporoza, referenčna ambulanta, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, medicinska sestra.
Published: 24.10.2016; Views: 1172; Downloads: 150
.pdf Full text (1,27 MB)

104.
SEZNANJENOST ŽENSK Z DEJAVNIKI TVEGANJA ZA NASTANEK OSTEOPOROZE
Janja Šket, 2016, undergraduate thesis

Abstract: IZHODIŠČA – Pri ženskah v postmenopavzalnem obdobju pride do hormonskih sprememb, s katerimi je posredno povezan tudi nastanek osteoporoze. Osteoporoza je predvsem bolezen žensk in starejših ljudi ter dobesedno pomeni porozne kosti. Bolezen je tiha, kar pomeni, da jo po navadi odkrijemo šele, ko pride do zloma kosti. Raziskave kažejo, da je bolezen možno preprečiti z določenimi dejavniki, prav tako na njen nastanek vplivajo dejavniki tveganja, kot so ženski spol, dedna predispozicija, določene razvade ter drugi. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri so ženske seznanjene z dejavniki tveganja, ki pospešijo nastanek osteoporoze. RAZISKOVALNE METODE – V raziskavi je sodelovalo trideset naključno izbranih žensk, ki so prišle na merjenje kostne gostote v center DXA, ki deluje na primarnem nivoju. Razdelili smo jim anketni vprašalnik s šestnajstimi vprašanji. Anketa je bila prostovoljna in anonimna. Za raziskovalni del smo uporabili kvantitativno metodo dela. Rezultate, ki smo jih dobili, smo grafično prikazali v deležih, pomagali smo si z računalniškim programom Microsoft Excel. Pri teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke smo pridobili s pomočjo domače in tuje literature ter jih preučili in zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. REZULTATI – Povprečna starost anketirank je bila 65,3 let. Velika večina anketirank osteoporozo pozna, največ informacij o bolezni so pridobile iz medijev. Med njimi prevladujejo ženske, pri katerih ni imel diagnosticirane osteoporoze noben družinski član, prav tako jih večina v zadnjih letih ni utrpela zloma. Med tistimi, ki so ga, so najpogosteje utrpele zlom zapestja, sledi mu zlom kolka. Največ, skoraj polovico anketiranih, je na preiskavo napotil osebni zdravnik. Ugotovili smo, da je največ žensk telesno aktivnih trikrat na teden in da jih večina ne uživa alkohola, mleka in mlečnih izdelkov ter ne kadi. V veliki meri ženske niso uživale kortikosteroidov in hormonskih zdravil, tiste, ki pa so jih, so jih uživale do deset let. Skoraj polovica anketiranih nima drugih težav z zdravjem, med tistimi, ki pa jih imajo, močno prevladuje težava s povišanim krvnim tlakom, kateremu sledijo težave s ščitnico in ledvicami. Le majhen odstotek žensk, ki smo jih anketirali, ne pozna nobenega dejavnika tveganja za nastanek bolezni, največ jih pozna kot vzrok za nastanek osteoporoze starost. Z zadostnim vnosom kalcija kot dejavnika za preprečevanje je seznanjena večina anketiranih. ZAKLJUČEK – Še vedno kljub dobri dostopnosti do informacij o osteoporozi ženske premalo poznajo dejavnike, ki pripomorejo k nastanku bolezni. Medtem ko so z nekaterimi dejavniki dobro seznanjene, drugih praktično ne poznajo, zato bi bilo primerno z njimi informirati predvsem ženske v obdobju menopavze in starejše ljudi. Za vse, ki pa že imajo diagnosticirano osteoporozo, je dobro, da se vključijo v osteološko društvo in tako pridobijo še več informacij o bolezni.
Keywords: osteoporoza, ženska, dejavniki tveganja, mineralna kostna gostota, DXA
Published: 24.10.2016; Views: 525; Downloads: 88
.pdf Full text (633,94 KB)

105.
DRUŽINSKO NASILJE NAD ŽENSKAMI
Alja Hvalec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Na področju preprečevanja družinskega nasilja nad ženskami je bilo v preteklosti storjeno že veliko. Dolgo neviden zasebni problem, je končno postal problem, za katerega je družbeno odgovoren vsak. Vendar kljub prizadevanjem, tako na nacionalni kot na mednarodni ravni, družinsko nasilje, zaradi svoje zasebne narave, še vedno prevečkrat ostaja skrito oziroma ga pristojne institucije odkrijejo šele, ko so posledice že zelo hude ali celo usodne. Poleg zakonodajnih okvirov, ki morajo dati ustrezno pravno podlago za celostno in učinkovito obravnavo primerov nasilja ter usklajeno delovanje in sodelovanje vseh pristojnih institucij, je bistveno ozaveščenje ljudi. Dopustna meja nasilja ne obstaja in vsakršno nasilje je strogo prepovedano in mora biti ustrezno sankcionirano. Odpraviti je potrebno vse oblike diskriminacije, krepiti družbeno moč in ekonomsko neodvisnost žensk ter spodbujati in uresničevati dejansko enakost med spoloma. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi povzročiteljem nasilja, ki tako kot žrtev, potrebujejo strokovno pomoč, ki jo lahko nudijo le dobro usposobljeni in izobraženi kadri.
Keywords: Družinsko nasilje nad ženskami, družina, ženske, enakost med spoloma, vzroki in posledice nasilja, dejavniki tveganja, preprečevanje nasilja, pomoč žrtvi nasilja, pomoč povzročitelju nasilja.
Published: 02.12.2016; Views: 756; Downloads: 116
.pdf Full text (1,02 MB)

106.
Dejavniki tveganja za pojav samomorilnosti
Alen Smontara, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča in namen: Samomor je pri nas in v svetu velik javno zdravstveni problem. Različni dejavniki tveganja vplivajo na ljudi, ki so zaradi vse hitrejšega in stresnega načina življenja vedno bolj ranljivi. Vedno več ljudi se sooča s samomorilnimi pojavi in njihovimi posledicami. V diplomskem delu smo predstavili samomor in dejavnike tveganja za pojav samomorilnosti. Raziskovali smo informiranost anketirancev o samomorilnem pojavu in katerim dejavnikom tveganja pripisujejo najmočnejši vpliv. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli s pomočjo anonimne spletne ankete – EnKlikAnketa. Anketiranci so k raziskavi pristopili prostovoljno, preko socialnega omrežja Facebook. V raziskavo so bile vključene le polnoletne, naključno izbrane osebe. V raziskavi je sodelovalo 150 anketirancev. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so anketranci delno informirani o pojavu samomorilnosti. Le 8 % anketirancev je informiranih s trendom samomorilnosti pri nas. Prav tako jih je le slaba polovica (43 % anketirancev) prepričana, da prepozna znake samomorilnosti. Zelo slabo so anketiranci informirani tudi o programih ali organizacijah za preprečevanje samomora, le 4 % anketirancev pozna katerega izmed programov ali organizacij. Največji vpliv kot dejavniku tveganja za pojav samomorilnosti pripisujejo depresiji in drugim duševnim motnjam, temu dejavniku sledijo različne zlorabe (psihične, fizične, spolne) in zlorabe alkohola in drog. Sklep: Vedno več ljudi se odloča za samomorilna dejanja. Hiter in stresen način življenja vplivata na naše duševno zdravje. S pomočjo naše raziskave smo ugotovili, da na področju preventive še nismo naredili dovolj, saj nam slaba informiranost o pojavu samomorilnosti naših anketirancev to jasno dokazuje. Potrebno se je zavedati pomena krepitve in ohranjanja duševnega zdravja. Številni dejavniki tveganja vplivajo tako na posameznika kot na družbo, zato se moramo naučiti soočiti in živeti z njimi. Prav tako je bistvenega pomena informiranost ljudi o samomorilnem pojavu. Samo s pravočasnim prepoznavanjem, pravilnim ukrepanjem in nudenjem pomoči osebi, ki je v stiski, lahko pripomoremo k nižjemu številu samomorov in tako rešimo življenje prijatelja, sorodnika ali znanca.
Keywords: samomor, dejavniki tveganja, duševno zdravje, preprečevanje samomorilnosti
Published: 04.01.2017; Views: 809; Downloads: 160
.pdf Full text (1014,26 KB)

107.
SEZNANJENOST IN OZAVEŠČENOST BOLNIKOV S SLADKORNO BOLEZNIJO TIPA 2 O DEJAVNIKIH TVEGANJA ZA NASTANEK SRČNEGA INFARKTA
Barbara Smogavc, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Sladkorni bolniki so zaradi svoje bolezni pogosteje izpostavljeni boleznim srca in ožilja. Razloge za aterosklerozo najdemo v povečanih maščobah v krvi, zvečanih protitrombotičnih in zmanjšanih fibrinolitičnih aktivnostih ter hiperglikemiji. Zaradi teh procesov so bolniki s sladkorno boleznijo od dva do štirikrat bolj izpostavljeni srčnemu infarktu. Za preprečevanje oz. zmanjševanje zapletov je nujno potrebno urejanje dejavnikov tveganja (krvni sladkor, krvni tlak, maščobe v krvi, ITM). Namen: Namen magistrskega dela je ugotoviti seznanjenost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 z dejavniki tveganja za nastanek srčnega infarkta, poznavanje njihovih ciljnih vrednosti in dejansko stanje dejavnikov tveganja glede na izmerjene vrednosti. Raziskovalna metodologija: Rezultate smo predstavili z deskriptivno metodo. Raziskovalni vzorec je predstavljal 270 bolnikov s sladkorno boleznijo. Vse bolnike smo z anketo povprašali o poznavanju dejavnikov tveganja za nastanek srčnega infarkta. Rezultati: Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki imajo arterijsko hipertenzijo I., II. ali III. stopnje. Bolniki s sladkorno boleznijo so tudi slabo seznanjeni s priporočenimi vrednostmi dnevnega vnosa soli, saj jih skoraj polovica ne ve koliko gramov soli lahko zaužijemo na dan. Med anketiranimi sladkornimi bolniki je preveč tistih, ki ne izvajajo telesne aktivnosti vsaj petkrat tedensko; 90 % je bilo prekomerno hranjenih. Statistično značilne razlike med lokacijami ambulant, kjer so bili obravnavani bolniki s sladkorno boleznijo so pri obsegu pasu, vrednosti skupnega holesterola, glukoze na tešče in med vrednostmi HbA1c. Pri ostalih dejavnikih (starost, teža, holesterol …) ni bilo razlik. Sklep: Urejenost in seznanjenost s ciljnimi vrednostmi dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja, pri sladkornih bolnikih je slaba. Menimo, da bi morali okrepiti preventivno dejavnost in informiranost sladkornih bolnikov o dejavnikih tveganja ter njihovih ciljnih vrednosti. Ugotavljamo, da premalo naredimo za sladkorne bolnike v smislu preventive in dajanja koristnih nasvetov. Bolnike s sladkorno boleznijo bi morali vzpodbujati k včlanjevanju v razna društva in preventivne programe, kjer bi se seznanjali s sladkorno boleznijo, z načinom zdravljenja, prav tako pa bi jih tudi spodbujali k čim bolj zdravemu načinu življenja.
Keywords: sladkorna bolezen, srčni infarkt, dejavniki tveganja.
Published: 22.03.2017; Views: 709; Downloads: 150
.pdf Full text (2,59 MB)

108.
Odnos zaposlenih v zdravstvu do zdravega življenjskega sloga
Suzana Maučec, 2017, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Življenjski slog je za posameznika značilen način življenja, ki lahko vključuje zdravju škodljiva ali zdravju naklonjena obnašanja. V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene osnove zdravega življenjskega sloga in dejavniki tveganja za okvaro zdravja. Opisan je pomen zdravstvene vzgoje in promocije zdravja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. Namen: Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšen odnos do zdravja imajo zaposleni v Zdravstvenem domu Murska Sobota glede na spol, starost in izobrazbo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kako zaposleni ocenjujejo promocijo zdravja na delovnem mestu. Metode: Raziskava je potekala od marca 2015 do junija 2015. Pred pričetkom raziskave smo pridobili soglasje vodilnega osebja v Zdravstvenem domu Murska Sobota. K sodelovanju so bili povabljeni vsi zaposleni. Uporabljeni raziskovalni inštrument je bil spletni vprašalnik, ki je bil izdelan za potrebe raziskave. Sestavljen je bil iz 3 uvodnih vprašanj za pridobitev demografskih podatkov in iz 17 vprašanj, ki so se nanašala na problem raziskovanja. Za statistično obdelavo podatkov smo uporabili IBM SPSS 21. Statistične razlike med skupinami smo računali na podlagi Hi kvadrat testa in Mann-Whitney testa. Uporabili smo Kolmogorov-Smirnov test za preverjanje normalne porazdeljenosti spremenljivk. Rezultati: V raziskavi je od 295 zaposlenih v Zdravstvenem domu Murska Sobota, sodelovalo 129 anketirancev. Odzivnost je bila 49,8 %. Rezultati so pokazali, da ni bilo statistično značilne povezave med spolom in izobrazbo zaposlenih glede zdravega prehranjevanja in telesne dejavnosti. Obstajala pa je statistično značilna povezava glede števila dnevnih obrokov in spola (p = 0,031) ter statistično značilna povezava v zvezi z obsegom telesne aktivnosti in spola (p = 0,016). Z raziskavo smo ugotovili, da ni bilo statistično značilne povezave med pogostostjo pitja alkoholnih pijač in izobrazbo (p =0,409). Rezultati so pokazali, da vsi zaposleni v zdravstvu ocenjujejo, da promocija zdravja na delovnem mestu vpliva na njihov življenjski slog. Sklep: Zdravstveni delavci lahko nedvomno veliko prispevajo k promociji zdravja z lastnim pozitivnim odnosom do zdravega življenjskega sloga. Z raziskavo smo ugotovili, da je prisotnost vedenjskih dejavnikov tveganja večja pri moških in pri delavcih z nižjo izobrazbo. Vsi zaposleni, ne glede na starost, ocenjujejo, da je potrebna dobra supervizija glede promocije zdravja na delovnem mestu, saj to prispeva k njihovemu zdravju in varnosti.
Keywords: življenjski slog, dejavniki tveganja, zdravstvena vzgoja, promocija zdravja
Published: 07.06.2017; Views: 988; Downloads: 192
.pdf Full text (1,49 MB)

109.
Življenjski slog in prisotnost kroničnih nenalezljivih bolezni
Petra Krčovnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo velik problem po svetu in v Sloveniji. Vplivajo na umrljivost prebivalstva, zato bo situacija ob neukrepanju postala neobvladljiva. Z raziskavo smo želeli ugotoviti pojavnost kroničnih obolenj ter upoštevanje smernic zdravega življenjskega sloga sodelujočih. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavi so sodelovali anketirani stari med 18 in 65 let. Rezultate raziskave smo statistično obdelali z Microsoft Office Wordom in SPSS-om 20.0. Rezultati: Ugotovili smo, da so največja odstopanja glede upoštevanja priporočil zdravega življenjskega sloga v uživanju zajtrka, rib, ocvrtih jedi, sladkarij in slaščic ter previsoki telesni teži. Med prekomerno prehranjenimi je 57,6 % in med tistimi, ki imajo debelost 1. stopnje 66,6 % anketirancev z eno ali več kroničnimi obolenji. Ugotovili smo, da je 40,5 % anketirancev izpostavljenih negativnemu stresu vsak dan ali pogosto. Kronične nenalezljive bolezni so prisotne pri 49,4 % anketiranih, 14,6 % sodelujočih ima dve ali več kroničnih obolenj. Diskusija in zaključek: Število obolelih s kroničnimi obolenji se znatno povečuje, vendar se ljudje tega še premalo zavedajo, tudi tisti, pri katerih je zdravje že ogroženo. Ljudje bi z opustitvijo nezdravega sloga življenja pripomogli k manjši izpostavljenosti dejavnikom tveganja za razvoj kroničnih obolenj ter boljšemu počutju.
Keywords: Zdrav življenjski slog, kronične nenalezljive bolezni, dejavniki tveganja, odrasli, zdravstveno varstvo.
Published: 13.09.2017; Views: 707; Downloads: 202
.pdf Full text (935,48 KB)

110.
Analiza prometnih nesreč v občini Laško za obdobje 2011-2015
Roman Gračnar, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v analizo prometnih nesreč na območju občine Laško v obdobju 2011–2015. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni pojmi prometne varnosti ter dejavniki, ki vplivajo nanjo. V nadaljevanju je izpostavljeno stanje prometne varnosti v Evropski uniji in prometne varnosti v Republiki Sloveniji. V drugem, empiričnem delu so prikazani analizirani statistični podatki prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju občine Laško v obravnavanem obdobju (2011–2015), z izpostavitvijo pomembnih dejavnikov ter z interpretacijo podatkov. Pridobljene statistične podatke prometnih nesreč za območje Policijske postaje Laško smo primerjali s statističnimi podatki preostali Policijskih postaj Slovenije, saj smo želeli pridobiti delež prometnih nesreč na območju, ki ga zajema Policijska postaja Laško. V zaključku so predstavljeni predlogi za izboljšanje prometne varnosti na območju občine Laško.
Keywords: prometne nesreče, dejavniki tveganja v prometu, prometna varnost
Published: 03.10.2017; Views: 401; Downloads: 55
.pdf Full text (1,77 MB)

Search done in 0.22 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica