1. Analiza ravnotežja med delom in življenjem: vpliv na posameznike in organizacijeMaja Petrič, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobnem delovnem okolju postaja ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ključni dejavnik, ki vpliva na zadovoljstvo zaposlenih, produktivnost in organizacijsko uspešnost. Diplomska naloga obravnava pomen uravnoteženega razmerja med delom in osebnim življenjem, pri čemer izpostavlja izzive, s katerimi se zaposleni soočajo pri usklajevanju delovnih in zasebnih obveznosti. V teoretičnem delu naloge so predstavljeni koncepti ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, dejavniki, ki nanj vplivajo, ter učinki neuravnoteženosti na posameznike in organizacije. Analizirane so tudi posledice pandemije COVID-19, ki je spremenila tradicionalne delovne vzorce in v ospredje postavila fleksibilne oblike dela. Empirični del naloge vključuje raziskavo o vplivu delovne obremenitve, prilagodljivega delovnega časa in organizacijskih ukrepov na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Na podlagi analize podatkov so predstavljene ključne ugotovitve, ki potrjujejo, da ustrezno ravnovesje med delom in zasebnim življenjem pozitivno vpliva na dobro počutje zaposlenih, zmanjšuje tveganje za izgorelost in prispeva k večji organizacijski učinkovitosti. Rezultati raziskave poudarjajo pomen implementacije prožnih delovnih ureditev in organizacijskih strategij, ki zaposlenim omogočajo učinkovito usklajevanje poklicnih in osebnih obveznosti. Ključni poudarki diplomske naloge so, da je doseganje ravnovesja večplastni proces, ki zahteva sodelovanje zaposlenih in delodajalcev ter prilagoditev delovnih praks sodobnim potrebam delovne sile.
Ključne besede: razmerje med delom in življenjem, dejavniki, posledice, vloga politike, pomen ravnotežja, vpliv pandemije
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
 Celotno besedilo (2,32 MB) |
2. Endoparaziti pri govedu- dejavniki invadiranosti in razlike med pasmami : magistrsko deloMaja Motaln, 2025, magistrsko delo Opis: Zajedavci igrajo pomembno vlogo pri domačih živalih. Različni dejavniki vplivajo na njihov pojav in stopnjo infestacije. Namen naloge je bil preučiti, kakšen vpliv ima sezona, leto, območje in pasma na pogostost pojavljanja zajedavcev. V nalogi smo najprej analizirali podatke parazitoloških preiskav za obdobje štirih let (2021–2024) na kmetijah, ki so bile v ukrepu dobrobiti živali – »paša«. Vpliv pasme pa smo dodatno analizirali še z individualnim vzorčenjem blata na izbranih kmetijah, ki redijo dve ali več pasem. Za parazitološko diagnostiko so bile opravljene analize z metodami sedimentacije in flotacije. Rezultati so pokazali, da je bila infestacija z večino zajedavcev višja v spomladanskem obdobju, z izjemo trematod iz rodu Paramphistomum sp., ki je bila v jeseni, kljub spomladanskemu tretiranju živali z antiparazitiki, višja. Pri večini zajedavcev se je pojavnost skozi leta zmanjševala, razen pri zajedavcih Moniezia sp., Paramphistotum sp. in Strongyloides papillosus se je v letu 2024, ki je bilo najtoplejše leto, z največ padavinami, močno povečala. Pri večini parazitov nismo ugotovili razlik v invadiranosti glede na območje paše, razen pri treh taksonih. Od teh sta bila dva (Fasciola hepatica in Paramphistomum sp.) značilno višja na vlažnih območjih, izjema pa je bil parazit vrste Strongyloides papillosus, ki ga je bilo na izrazito vlažnem območju značilno manj (p < 0.05). Invadiranost s paraziti je bila izrazitejša pri črno-beli pasmi, le Fasciola hepatica in zajedavci iz rodu Paramphistomum sp. so bili pogostejši pri lisasti pasmi. Na osnovi rezultatov se kaže, da je pri obravnavi in ukrepih, povezanimi z notranjimi zajedavci pri govedu, poleg dosledne uporabe antiparazitikov, pomembno vzeti v obzir tudi vlažnost območja/obdobja (padavine ter vodnatost), zanemariti pa ne gre niti pasme, ki lahko ima določen vpliv.
Ključne besede: zajedavci, govedo, dejavniki, pasma
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,73 MB) |
3. Vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturoJana Juhart, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Fizično, psihično, socialno in spiritualno počutje medicinskih sester vpliva na kakovost zdravstvene oskrbe. Delovno okolje medicinskih sester je polno stresnih situacij. Namen je opisati vpliv spiritualnih in psiholoških dejavnikov na medicinske sestre in organizacijsko kulturo.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in Wiley. Potek iskanja literature smo prikazali z diagramom poteka. Članke, vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja Joanna Briggs Institute. Prikazali smo jih v tabeli s karakteristikami in jih sintetizirali po metodi tematske analize.
Rezultati: Od skupno 436 zadetkov smo v končno analizo vključili 9 člankov. Višja stopnja psihološkega kapitala pri medicinskih sestrah vodi k nižji stopnji izgorelosti in nižji nameri opustitve poklica ter doseganju boljših delovnih rezultatov. Spiritualnost omogoča lažje obvladovanje deviantnega vedenja medicinskih sester in izboljša njihovo samozavest.
Razprava in zaključek: Obstaja povezava med spiritualnimi in psihološkimi dejavniki in večjim zadovoljstvom medicinskih sester, pripadnostjo organizaciji, delovno angažiranostjo in delovno uspešnostjo. Vodje medicinskih sester bi morale več pozornosti nameniti spiritualnosti in oblikovanju pozitivnega psihološkega kapitala v zdravstvenih ustanovah ter krepitvi organizacijske kulture in organizacijske klime.
Ključne besede: medicinske sestre, organizacijska kultura, spiritualni dejavniki, psihološki dejavniki, psihološki kapital
Objavljeno v DKUM: 06.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,13 MB) |
4. Motivacija zaposlenih za dodatno izobraževanje v podjetju XKlara Pintar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo obravnavali in raziskovali motivacijo za izobraževanje zaposlenih v podjetju X, ki je eden največjih trgovcev z urami in modnim nakitom v regiji. Ker podjetje X deluje v panogi, kjer se povpraševanje in ponudba dnevno spreminjata ter je obenem konkurenca zelo močna, je treba zaposlene ustrezno izobraževati za doseganje boljših poslovnih rezultatov.
Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kaj najbolj motivira ali ovira zaposlene pri izobraževanju ter na katerih področjih in kdaj bi si želeli izobraževanja. Za željo po dodatnem izobraževanju sta pri posamezniku ključna spodbudna motivacija in jasen razlog za udeležbo.
Diplomsko delo zajema teoretično opredelitev motivacije, izobraževanja in obstoječih motivacijskih teorij. V nadaljevanju sledijo predstavitev podjetja X ter izvedba raziskave in diskusija rezultatov. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo in metodo kompilacije, medtem ko smo v empiričnem delu s pomočjo anketnega vprašalnika proučevali stanje v podjetju X. Pridobljene rezultate smo nato prikazali v tabelah in grafih z uporabo različnih statističnih metod.
Ob koncu diplomskega dela smo odgovorili na raziskovalna vprašanja. Ugotovili smo, da zaposlene za dodatno izobraževanje najbolj motivirata osebno zadovoljstvo in prispevek k lastnemu razvoju. Največjo oviro predstavlja preobremenjenost. Zaposleni bi si želeli pridobiti največ znanja na področju tujih jezikov in komunikacijskih veščin. Najraje bi se izobraževali v službenem času, v obliki praktičnih delavnic, predavanj in skupinskih izobraževanj.
Podatki bodo podjetju X v pomoč pri odločitvi, na katera izobraževanja naj se osredotoči in kdaj naj jih začne izvajati. Prav tako bomo pridobili informacije o tem, katera področja in oblike zaposleni najbolj potrebujejo.
Ključne besede: motivacija, izobraževanje, izobraževanje zaposlenih, motivacijski dejavniki, zaposleni
Objavljeno v DKUM: 24.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,44 MB) |
5. Planiranje politike podjetja in strateškega razvoja na primeru podjetja Lesdom d.o.o.Gašper Žižek, 2025, magistrsko delo Opis: V današnjem poslovnem okolju so podjetja nenehno soočena s hitrimi in z nepredvidljivimi spremembami, ki jih morajo hitro zaznati in se nanje učinkovito odzvati. Prilagajanje tem spremembam je ključnega pomena za ohranjanje konkurenčne prednosti in dolgoročne rasti. Da bi ostala konkurenčna, morajo podjetja ne le reagirati na spremembe, temveč tudi proaktivno iskati priložnosti za rast in razvoj. S stalnim spremljanjem tržnega okolja, inovacijami ter prilagajanjem strategij lahko podjetja izkoristijo spremembe v svojo korist, prepoznajo nove trende in potrebe na trgu ter jih pretvorijo v uspešne poslovne strategije. Tako se podjetja, ki uspešno izkoriščajo spremembe in nenehno iščejo možnosti za rast, bolje pozicionirajo za dolgoročni uspeh na vedno bolj dinamičnem trgu.
Magistrsko delo z naslovom "Planiranje politike podjetja in strateškega razvoja na primeru podjetja Lesdom d.o.o." obravnava nujnost nenehnega prilagajanja strategij zaradi stalnih sprememb na trgu. Delo poudarja pomen proaktivnega spremljanja tržnega okolja in učinkovitega odzivanja na te spremembe. Raziskujemo teoretične osnove strateškega managementa in politike podjetja ter njihovo aplikacijo v praksi na primeru podjetja Lesdom d.o.o., pri čemer posvečamo posebno pozornost viziji, poslanstvu, ciljem in strategijam podjetja.
Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega. V teoretičnem delu bomo preučili postopek in elemente, ki jih potrebujemo v postopku planiranaja politike podjetja v MER modelu integralnega managementa, prav tako bomo spoznali planiranje razvoja podjetja na ravni strateškega managementa in s tem povezane procese in metode planiranja razvoja na ravni strateškega managementa.
V empiričnem delu bomo spoznali in proučili družinsko podjetje Lesdom d.o.o. in njegovo možnost razvoja. Za podjetje bomo podali predloge glede politike podjetja ter predstavili predlog razvoja podjetja.
Ključne besede: politika podjetja, strateški management, družinsko podjetje, zunanji in notranji dejavniki, okolje podjetja, družinsko podjetje, Lesdom d.o.o.
Objavljeno v DKUM: 02.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,03 MB) |
6. Vloga naprednih tehnologij v inženiringu poslovnih sistemov2025 Opis: Poslovni sistemi se konstantno soočajo z neprestano potrebo po organizacijskih spremembah, da bi v spreminjajočem poslovnem okolju ostali še naprej učinkoviti, uspešni in konkurenčni. Ena od možnih poti je uporaba naprednih tehnologij, razvitih z namenom uporabe velike količine dostopnih podatkov, da bi olajšali delo in izboljšali poslovanje poslovnih sistemov. V ta namen avtorji v svojih poglavjih predstavljajo osnove različnih naprednih tehnologij. Na podlagi pregledov literature in izvedenih raziskav bralcem približajo možnosti praktične uporabe naprednih tehnologij v različnih poslovnih sistemih. V svojih poglavjih avtorji razpravljajo o potencialih in trenutnih izzivih uporabe napredne tehnologije. Med ključne dejavnike uspeha napredne tehnologije uvrščajo vodenje, celovito strategijo, organizacijsko strukturo in kulturo, sodelovanje vseh deležnikov ter pripravljenost na učenje in upoštevanje dobrih praks. Samo z dobrim razumevanjem potenciala naprednih tehnologij in ob natančnem upoštevanju smernic za uporabo lahko pričakujemo, da bo napredna tehnologija uspela izboljšati poslovne sisteme.
Ključne besede: organizacija, poslovni procesi, razvoj, trajnost, napredne tehnologije, umetna inteligenca, digitalni dvojčki, pametna tovarna, ključni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 21.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (10,66 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Eksperimentalno preverjanje preferenčnih mirovališč in interakcija dveh morfotipov samcev navadnega matije, Phalangium opilio Linnaeus, 1758 (Opiliones, Phalangiidae) : Magistrsko deloTina Marshall, 2024, magistrsko delo Opis: Navadni matija (Phalangium opilio) je splošno razširjena vrsta suhih južin, za katero je značilen trimorfizem, V tej raziskavi smo proučevali preferenčna mirovališča morfotipov samcev na rastlinah in različnih tipih podlag na poskusnih stolpih v povezavi z okoljskimi dejavniki. Prav tako smo opazovali interakcije, beležili vedenjske vzorce ter ugotavljali morebitne razlike v vedenju med morfotipoma. Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije ali različnih ekoloških preferenc morfotipov. Za izvedbo poskusov smo na prostem postavili dve eksperimentalni areni. V vsako smo za poskuse preverjanja preferenčnih mirovališč na rastlinah zasadili sadike melonaste hruške (Solanum muricatum). Za preverjanje preference do različnih tipov podlag pa smo v areni postavili poskusna stolpa, ki sta imela na vsaki stranici nameščene štiri vrste podlag. Snemanje interakcij med osebki smo izvajali v terariju v laboratoriju. Ugotovili smo, da se dolgorogi in kratkorogi samci razlikujejo v izbiri mirovališč na rastlinah. Kadar sta bila v areni oba morfotipa hkrati, so kratkorogi samci izbirali mirovališča višje na rastlinah. To je posledica intraseksualne kompeticije, saj smo ugotovili, da morfotipa nimata različnih mikroklimatskih preferenc. Oba morfotipa sta največkrat mirovala na betonu in lesu na severni strani poskusnih stolpov. Morfotipa sta se na poskusnih stolpih razlikovala v prostorski in mikroklimatski niši. Kratkorogi samci so ob odsotnosti dolgorogih mirovali nižje, na določenih podlagah in straneh poskusnih stolpov pa so izbirali tudi toplejša in vlažnejša mirovališča kot slednji. Največ spopadov glede na število interakcij je bilo med pari dolgorogih samcev. Morfotipa samcev se v vedenjskih vzorcih med spopadi sicer nista razlikovala, so pa dolgorogi samci pogosteje izkazovali agresivno vedenje. Na osnovi poskusov in opazovanja vedenja lahko zaključimo, da je segregacija prostorskih niš dolgorogih in kratkorogih samcev v naravi posledica kompeticije, ne pa različnih ekoloških preferenc morfotipov.
Ključne besede: dimorfizem samcev, intraseksualna kompeticija, okoljski dejavniki, pajkovci, prostorska niša
Objavljeno v DKUM: 17.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (3,55 MB) |
8. Študija globalnega startup okolja: Silicijeva dolinaTjaša Žgank, 2024, diplomsko delo Opis: Silicijeva dolina leži v Kaliforniji in je središče tehnoloških inovacij in podjetništva. Je dom številnih uspešnih startupov in s svojim uspehom privablja zanimanje celega sveta. Njeno podporno okolje je izjemno uspešno in edinstveno. Dolino zaznamuje izjemen razvoj, saj je bila še pred manj kot sto leti območje velikih kmetijskih površin, danes pa velja za eno najbolj opazovanih in posnemanih podjetniških okolij. Zaradi svoje atraktivnosti privablja investitorje in nadobudne talente iz celega sveta.
V diplomskem delu smo preverili, kakšne so značilnosti podpornega okolja in kaj je tisto, kar daje tako velik pomen. V teoretičnem delu smo spoznali razvoj doline, trende, obstoječa inovativna startup podjetja ter v kolikšni meri tehnološki sektor vpliva na gospodarstvo. Večji poudarek smo dali podpornemu okolju, torej ugotavljanju, kakšna je podpora iz okolja za tamkajšnja podjetja. Najbolj nas je zanimalo, kakšno je politično in pravno okolje, ali so podjetja res tako močno tehnološko usmerjena ter kakšne so možnosti financiranja startup podjetij.
Ugotovili smo, da je za uspeh okolja Silicijeve doline odgovorna razvitost vseh dejavnikov. Tamkajšnje podporno okolje deluje kot ekosistem. Startupi imajo že od samega začetka dobro dispozicijo, bodisi da gre za politično, ekonomsko, družbeno, kulturno, tehnološko, okoljsko ali pravno. Obstaja nekaj omejitev, vendar te niso velike in podjetja v večji meri ne ovirajo pri doseganju uspeha. Prav tako smo ugotovili, da je resnično velik pomen na tehnologiji. Odkar je prišla na obzorje tehnologija je vse usmerjeno k njeni podpori. Vplivni posamezniki in podjetja so naredili vse, da bi tehnologiji omogočili prosto pot. K razvoju so veliko prispevala tudi podjetja sama.
Ključne besede: Silicijeva dolina, tehnološka podjetja, startup, okolje, dejavniki, podpora.
Objavljeno v DKUM: 13.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (1,95 MB) |
9. Zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisomAmer Haseljić, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Revmatoidni artritis je avtoimunska bolezen, ki povečuje tveganje za kardiovaskularne bolezni zaradi kroničnega vnetnega procesa. Ateroskleroza je pogost zaplet revmatoidnega artritisa, ki prispeva h kardiovaskularnim boleznim. V zaključnem delu smo želeli predstaviti zdravstvenovzgojno delo pri preprečevanju dejavnikov tveganja za aterosklerozo pri bolnikih z revmatoidnim artritisom.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili sistematični pregled literature za identifikacijo člankov, ki obravnavajo izobraževalne programe za bolnike z revmatoidnim artritisom o preprečevanju ateroskleroze. Uporabljena je bila PIO metoda za iskanje literature v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate, PubMed in Cochrane Library. Prikaz poteka procesa iskanja literature je prikazan s PRISMA diagramom. Zbrani podatki so analizirani z vsebinsko analizo.
Rezultati: V končno analizo je vključenih 7 člankov, ki so pokazali različne izobraževalne pristope za izboljšanje znanja bolnikov o dejavnikih tveganja za aterosklerozo. Programi so vključevali telesno aktivnost, prehranske spremembe in razumevanje vpliva zdravil na tveganje za kardiovaskularne bolezni.
Razprava in zaključek: Raziskave so kažejo, da izobraževalni programi lahko znatno povečajo znanje bolnikov o tveganjih za aterosklerozo in spodbudijo spremembe v življenjskem slogu. Prilagojeni izobraževalni pristopi, ki vključujejo strokovnjake in raznolike metode učenja, so ključni za uspeh programov. Nadaljnje raziskave bi morale raziskati dolgoročne učinke teh programov na klinične izide bolnikov z revmatoidnim artritisom.
Ključne besede: revmatoidni artritis, ateroskleroza, dejavniki tveganja, zdravstvenovzgojno delo
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 44
Celotno besedilo (1,60 MB) |
10. Napovedni dejavniki razvoja nemotoričnih fenotipov parkinsonove bolezniTimotej Petrijan, 2024, doktorska disertacija Opis: Cilj te raziskave je bil preučiti dejavnike tveganja, prodromalne simptome, nemotorične simptome (NMS) in motorične simptome (MS) kot napovedne dejavnike za različne nemotorične fenotipe Parkinsonove bolezni (PB). Skupno 168 bolnikov je opravilo celovite preglede NMS in MS. Bolniki so bili na podlagi novo zasnovanih vključitvenih kriterijev razvrščeni v skupine treh NMS fenotipov (kortikalni, limbični in možgansko-debelni). Identificirali smo 38 (22,6%) bolnikov s kortikalnim fenotipom, 48 (28,6%) z limbičnim in 82 (48,8%) bolnikov z možgansko-debelnim fenotipom. Nadalje je bilo izvedeno podatkovno vodeno združevanje kot alternativni pristop klasifikacije, ki temelji na metodah strojnega učenja. Primerjali smo oba klasifikacijska pristopa za doslednost. Pearsonov hi-kvadrat test neodvisnosti je pokazal, da sta bila oba pristopa povezana z veliko velikostjo učinka (ꭓ2(8) = 175.001, p < 0.001, Cramerjev V = 0.722). Demografski in klinični profili so se pomembno razlikovali med NMS fenotipi in nam lahko predstavljajo diagnostične napovedne dejavnike za razvoj posameznega fenotipa. Novo zasnovani kriteriji imajo potencial kot poenostavljeno orodje za prihodnje klinične raziskave NMS fenotipov PB.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, nemotorični fenotipi, a priori klasifikacija, analiza grozdov, napovedni dejavniki
Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (6,11 MB) |
