| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Preučevanje vplivov različnih parametrov na učinkovito odstranjevanje ionov iz vodnih raztopin z membransko kapacitivno deionizacijo
Miša Biro, 2015, doctoral dissertation

Abstract: V industriji se v večini procesov uporablja sveža in visoko kakovostna voda. Količina porabljene vode, ki je ob koncu posameznega procesa pravzaprav odpadna voda, je zelo velika ter za okolje obremenjujoča. Zato se v industriji uporabljajo različne tehnologije za čiščenje odpadne vode, ki bi se lahko ponovno uporabila v različnih tehnoloških postopkih. Zahteve za kakovost vode, ki se lahko uporablja pri posameznih postopkih, so jasno določene. V tekstilni industriji je ena izmed zahtev prevodnost raztopine, katere vrednost mora biti nižja od 1,5 mS/cm. V primerjavi s prevodnostjo pitne vode, katere vrednost je 0,550 mS/cm, je prevodnost tekstilne vode lahko precej visoka – odvisno od postopka obdelave celo do 115 mS/cm. V doktorski disertaciji smo preučevali vplive različnih parametrov na učinkovito razsoljevanje modelnih raztopin in realnih vzorcev vod z uporabo procesa membranske kapacitivne deionizacije, tj. nizkotlačnega elektrokemijskega procesa, s pomočjo katerega se ob prisotnosti električnega polja iz elektrolita odstranjujejo ioni. V študijo smo vključili 363 vzorcev modelnih raztopin in vzorcev odpadnih tekstilnih vod, ki so imele različne vrednosti začetne prevodnosti, različno sestavo in so bile testirane v različnih pogojih (čas trajanja faze regeneracije in razsoljevanja, pretok v fazi regeneracije in razsoljevanja, čas delovanja naprave). Namena raziskave sta bila, da ugotovimo, kako vplivajo omenjeni parametri na učinkovito delovanje naprave in kateri so optimalni pogoji za delovanja sistema. Z atomsko emisijsko in atomsko absorpcijsko spektrometrijo, z induktivno sklopljeno plazmo z optično emisijsko in masno spektrometrijo ter z ionsko kromatografijo smo določali koncentracije ionov v posameznih vzorcih, ki smo jih zbrali v času delovanja naprave membranske kapacitivne deionizacije. Z analizo rezultatov meritev smo ugotavljali učinkovitost razsoljevanja, tj. odstranjevanja ionov iz vzorcev. Rezultati so pokazali, da so se koncentracije ionov med procesom čiščenja odpadnih vod z membransko kapacitivno deionizacijo v nekaterih primerih znatno znižale že po nekaj minutah delovanja sistema. Poleg omenjenega smo izvedli tudi kemometrijsko karakterizacijo vzorcev. Nameni raziskave so bili preučiti, ali med vzorci obstajajo pomembne razlike, poiskati povezave med spremljanimi parametri: prisotnostjo različnih ionov, razsoljevanjem in rekuperacijo vode, časom trajanja posamezne faze in pretokom raztopine v posamezni fazi. Izvedli smo korelacijsko analizo, analizo variance (ANOVA), Mann Whitney test, analizo glavnih osi (PCA), hierarhično razvrščanje (CA) in metodo večfaktorske linearne regresije (MLR). Z večfaktorsko linearno regresijo smo naredili tri modele in ugotovili, da se modelne vrednosti zelo dobro ujemajo z eksperimentalnimi vrednostmi. Ključne besede: odpadne vode, membranska kapacitivna deionizacija, učinkovitost razsoljevanja, prevodnost, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, hierarhično razvrščanje, metoda glavnih osi, večfaktorska linearna regresija.
Keywords: odpadne vode, membranska kapacitivna deionizacija, učinkovitost razsoljevanja, prevodnost, kemometrijska klasifikacija, kemometrijska karakterizacija, hierarhično razvrščanje, metoda glavnih osi, večfaktorska linearna regresija
Published in DKUM: 01.06.2015; Views: 1661; Downloads: 150
.pdf Full text (5,22 MB)

2.
MEMBRANSKA PILOTNA NAPRAVA ZA PRIPRAVO DEIONIZIRANE VODE
Uroš Ačko, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto deionizirana voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov — je skoraj kemično čista voda. Za pripravo deionizirane vode se v zadnjem času vedno bolj uveljavljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter elektrodeionizacija. V praktičnem delu sem opisal celotno delovanje pilotne naprave z omenjenimi tehnologijami, ter sodeloval pri opravljanju fizikalno-kemičnih meritev na napravi z različnimi vodnimi viri. Opravil se je tudi teoretični izračun padca tlaka na membrane in primerava z izmerjenimi. Prikazan je pojav mašenja membrane za ultrafiltracijo ter izračun dodatne upornosti Rc.
Keywords: membranske tehnologije, ultrafiltracija, reverzna osmoza, flitriranje, membrana, elektrodeionizacija, ionski izmenjevalci, mehčanje vode, deionizacija, prevodnost, deionizirana voda
Published in DKUM: 18.11.2010; Views: 3038; Downloads: 586  (1 vote)
.pdf Full text (3,57 MB)

3.
MEMBRANSKE TEHNOLOGIJE ZA PRIPRAVO ULTRA-ČISTE VODE
Tomaž Pavlič, 2009, undergraduate thesis

Abstract: Pri proizvodnji elektrike, v industriji elektronike ter farmaciji se pogosto uporablja ultra čista voda. To je filtrirana voda, ki vsebuje zelo malo kemijskih primesi ostalih elementov – je skoraj kemično čista voda. Za pripravo ultra čiste vode se uporabljajo membranske tehnologije, kot so mikrofiltracija, ultrafiltracija, reverzna osmoza ter v zadnjem času elektrodeionizacija, ki zamenjuje trenutno uveljavljeno tehnologijo odstranjevanja ionov z ionsko izmenjevalnimi smolami. V eksperimentalnem delu sem opravil meritve na EDI modulu. Glede na podatke sem izračunal masni koeficient prenosa ter Sherwoovodo število ter ga primerjal s teoretičnim.
Keywords: deionizacija, elektrodeionizacija, elektrodializa, ionsko izmenjevalne smole, masni koeficient prenosa, membranske tehnologije, mikrofiltracija, reverzna osmoza, Sherwoodovo število, ultrafiltracija, ultra-čista voda
Published in DKUM: 24.06.2009; Views: 3821; Downloads: 659
.pdf Full text (3,83 MB)

4.
Search done in 0.08 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica