1. Tla, varnost tal in globalni varnostni izzivi : magistrsko deloKristina Zorko, 2020, master's thesis Abstract: Tla lahko zelo poenostavljeno razumemo kot preperel in spremenjen površinski sloj Zemljine skorje. Je zmes zdrobljenih kamnin in organskih snov in omogoča pridelavo (hrane, krme industrijskih, energetskih, zdravilnih in drugih rastlin), filtrira vodo, transformira hranila ter nevtralizira in razgrajuje onesnaževala. Degradirana tla imajo poslabšano sposobnost sekvestracije ogljikovega dioksida, zato prihaja do večjih izpustov CO2 v ozračje. V degradiranih tleh je močno zmanjšana tudi biotska raznovrstnost.
Tla lahko neposredno povežemo z več globalnimi varnostnimi izzivi, saj so ključni člen pri zagotavljanju prehranske, vodne in energetske varnosti. Ker so tla dom največjega števila različnih organizmov so izjemnega pomena pri varstvu biotske raznovrstnosti. Vplivajo na klimatske spremembe in pogostost nekaterih naravnih nesreč (plazovi, suše, poplave). So zelo pomemben dejavnik zagotavljanja in ohranjanja zdravja ljudi in živali, saj sta od tal odvisni količina in kakovost hrane. Tla so lahko vir patogenov in drugih zdravju škodljivih snovi. So tudi osnova za izdelavo nekaterih zdravil in drugih koristnih aktivnih snovi, ki se uporabljajo tudi v kozmetični industriji . So eden izmed dejavnikov, ki lahko potencira nevarnost oboroženih konfliktov in vpliva na migracijske tokove na nacionalni in mednarodni ravni.
Z vidika varnosti lahko pojem »Varnost tal« opredelimo s pomočjo petih dimenzij. To so sposobnost, trenutno stanje, vrednost, povezljivost in zakonsko varstvo.
Keywords: magistrska dela, tla, varnost, degradacija tal, globalni varnostni izzivi
Published in DKUM: 28.05.2020; Views: 1021; Downloads: 120
 Full text (873,69 KB) |
2. Odstranjevanje težkih kovin iz kontaminirane zemlje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeTilen Peček, 2019, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bilo s pomočjo literature preučiti vrste postopkov odstranjevanja težkih kovin iz onesnažene zemlje in možnost njihove ponovne uporabe v kmetijstvu. Odločil sem se za postopek pranja sedimenta in blata, ki smo ga pridobili iz dveh čistilnih naprav. Z eksperimentom sem poskušal določiti najprimernejši čas pranja vzorca v kelatnem sredstvu, ki je bil v našem primeru EDTA.
V teoretičnem delu so opisani najpogostejši vzroki kontaminacije in posledice degradacij tal s težkimi kovinami. Prav tako so povzete lastnosti naslednjih elementov: svinec, kadmij, cink, mangan, železo, nikelj, živo srebro, arzen, kositer. Predstavljenih pa je tudi vrsto različnih postopkov oz. načinov čiščenja prsti.
Eksperimentalni del sem izvedel v laboratoriju, kjer sem na začetku pripravil načrt izvedbe eksperimenta, povezanega z določevanjem količin posameznih težkih kovin v vzorcu zemlje pred in po čiščenju z EDTA. Sledil je postopek priprave vzorca, vse od vzorčenja, mletja, sejanja in sušenja. Za analizo sem imel tri različne vzorce, in sicer: sediment Drave, blato iz industrije težkih odpadkov in mulj iz čistilne naprave. Nato sem začel s postopkom pranja, tako da sem na vzorce nalili ligand EDTA in pričel z mešanjem. Po končani metodi je sledila filtracija in sušenje očiščene zemlje. Izbral sem metodo razklopa z zlatotopko in s hitrimi testi dobili vednosti težkih kovin v zemljini. Elementi kroma, železa in cinka so imeli največje vrednosti koncentracij, ki pa se je skozi daljšanje časa pranja zmanjševala. Opazil sem tudi, da je najprimernejši čas pranja pri šestih urah.
Keywords: onesnaženost tal, težke kovine, postopek pranja, EDTA, razklop, degradacija
Published in DKUM: 10.10.2019; Views: 2392; Downloads: 370
Full text (1,72 MB) |
3. Okoljski vplivi logističnih procesov v Celjski kotliniMaruša Gmajner, 2014, bachelor thesis/paper Abstract: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Keywords: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Published in DKUM: 20.01.2015; Views: 2208; Downloads: 313
Full text (2,95 MB) |
