| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


21 - 30 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
21.
SVETLOBNO ONESNAŽEVANJE NA OBMOČJU OBALNO-KRAŠKE REGIJE
Mihaela Mikolič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi bom podrobno preučila pojav svetlobnega onesnaženja, s katerim se okoljevarstveniki drugod po svetu že dolgo ukvarjajo, pri nas pa šele v zadnjem času. Prekomerno osvetljevanje lahko negativno vpliva na naš organizem, prav tako tudi na naravni bioritem nekaterih nočno aktivnih živali, katerim ritmično menjavanje dneva in noči pomeni preživetje, kakor hitro pa človek s svojim vdorom umetne svetlobe poseže v ta cikel, lahko uniči cele generacije nekaterih živalskih vrst, kot npr. netopirjev. Posledice svetlobnega onesnaževanja so zelo markantne v prometu, kjer se zmanjša varnost zaradi bleščanja. Izničene so možnosti astronomskih opazovanj nočnega neba. Kot zadnji parameter je potrebno omeniti še porabo električne energije, ki v Sloveniji predstavlja razsipne vrednosti, posebej meseca konec leta, v prazničnem času. Okoljevarstveniki menijo, da bi ustrezna uporaba popolnoma zasenčenih svetilk in njih pravilna postavitev prinesla dolgoročno rešitev tega problema degradacije naravnega okolja.
Keywords: svetlobno onesnaževanje, človeški in živalski bioritem, bleščanje, poraba električne energije, popolnoma zasenčene svetilke, degradacija naravnega okolja.
Published in DKUM: 10.10.2016; Views: 1666; Downloads: 161
.pdf Full text (11,39 MB)

22.
Stabilnost kurkuminoidov v subkritični vodi: Določanje mehanizmov in hitrost reakcij razgradnje
Tina Zorec, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Kurkuma je začimba, zlato rumene barve, ki se pridobiva iz korenine rastline Curcuma longa L. Po tradicionalni vzhodni medicini so zdravilni učinki kurkume čiščenje krvi in prebavil, pomaga pri težavah z jetri in žolčnikom in pri hepatitisu. Ščiti jetra pred raznimi strupi in kemikalijami, je učinkovita pri zdravljenju virusnega hepatitisa in izboljšuje izločanje zaščitnih snovi v želodcu, ki ščitijo želodčno steno. Deluje protivnetno, kot antioksidant ter kemopreventivno. Kurkuma vsebuje fenolne spojine imenovane kurkuminoide, kateri dajejo rumeno oranžno barvo kurkumi in prav to naj bi bilo njena glavna zdravilna učinkovina. Kurkuma se v veliki meri uporablja tudi v živilstvu, kot barvilo ali začimba. Namen diplomskega dela je bil preučiti vpliv temperature na razgradnjo kurkuminoidov v subkritični vodi. Pri izvajanju eksperimentalnega dela diplomske naloge nas je zanimala maksimalna temperatura pri kateri so kurkuminoidi še stabilni. Preučili smo hitrost razgradnje posameznih kurkuminoidov v tem mediju. Prav tako smo preučili tudi reakcijski mehanizem razgradnje, torej razgradne produkte kurkuminoidov ter le te skušali kvantificirati. Eksperimente smo izvajali v laboratorijskem visoko-tlačnem visoko-temperaturnem avtoklavu (Andreas Hofer Hochdrucktechnik) pri subkritičnih pogojih vode. Spremljali smo vpliv temperature pri različnih reakcijskih časih. Ugotovili smo da se z višanjem temperature pri reakciji stabilnost kurkuminoidov manjša. Rezultati kažejo da so kurkuminoidi stabilni pri višjih temperaturah, pri temperaturi 180 °C pa močno razpadejo. Spremeni se njihova barva in s tem predvidevamo da razpadejo tudi zdravilne učinkovine ter nastaja vse več produktov razgradnje. Vzorce iz reaktorja smo analizirali s HPLC metodo in skušali kvalitativno kot tudi kvantitativno določiti produkte hidrotermične degradacije. V diplomskem delu je prikazan mehanizem degradacije kurkuminoidov in njihovih produktov. Naprej razpadejo na hidroksicinamične kisline, nato na vanilin, 4-hidroksibenzaldehid in še različne druge produkte, katerih nismo posebej obravnavali. Topnost kurkuminoidov v vodi je zelo slaba, zato prihaja tudi do manjših odstopanj in nihanj pri prikazu kinetičnega modela in časovne odvisnosti koncentracije komponent. Pri temperaturi 100 °C ni bilo mogoče prikazati kinetike razgradnje zaradi zelo slabe topnosti v vodi. Pri analizah smo uporabili kinetični model 1.reda in ugotovili, da je degradacija kurkuminoidov pri višjih temperaturah hitrejša kot pri nižjih.
Keywords: kurkuminoidi, subkritična voda, hidrotermična degradacija, visokotlačna tekočinska kromatografija
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 1654; Downloads: 168
.pdf Full text (2,18 MB)

23.
SOČASNA EKSTRAKCIJA OLJA IN VODOTOPNIH KOMPONENT IZ SONČNIČNIH SEMEN S SUBKRITIČNO VODO
Polona Amon, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je izvesti ekstrakcijo sončničnih semen z uporabo subkritične vode, ki velja za alternativno in okolju prijazno metodo za sočasno pridobitev olja in vodotopne faze. Prikazana je študija, kako različni parametri ̶ temperatura, tlak, čas in izbrana atmosfera za vzpostavitev tlaka v ekstraktorju vplivajo na izkoristek ekstrakcije obeh faz in vsebnost različnih produktov. Osredotočili smo se na kvalifikacijo in kvantifikacijo produktov hidrotermične degradacije, ki zajemajo olje in vodotopne ekstrakte pri teh pogojih. V oljih smo določili količino totalnih prostih maščobnih kislin s plinsko kromatografijo ter antioksidativnost le-teh s Photochem® metodo ter rezultate primerjali z oljem pridobljenim s konvencionalno Soxhlet metodo, pri čemer se je uporabil n-heksan kot topilo. Vodotopni fazi smo spektrofotometrično določili totalne amino kisline in amine, vsebnost totalnih fenolov in antioksidativno aktivnost. Izvedli smo tudi HPLC analizo za vsebnost klorogenske in kavne kisline ter 5-hidroksimetil furfurala. Rezultati kažejo, da temperatura in čas vplivata na količino in sestavo ekstrakta. Največjo količino olja smo dobili pri temperaturi 190 °C pri ekstrakcijskem času 30 min in uporabljeni atmosferi CO2 za vzpostavitev tlaka v sistemu, ki je znašal 100 bar. Za isti izkoristek smo s konvencionalno metodo potrebovali 2 h, vendar je ekstrakcijski izkoristek na koncu bil bistveno višji. Ugotovili smo, da se vsebnost totalnih maščobnih kislin v olju s povečanjem temperature povečuje, predvsem je to razvidno pri najvišji temperaturi, namreč 240 °C. Prav tako, s povišanjem temperature raste tudi antioksidativna aktivnost olj, ki so dosegla izredno visoke vrednosti v primerjavi z oljem pridobljenim s Soxhletovo metodo. Največja količina vodotopnega ekstrakta je bila pridobljena pri temperaturi 190 °C in ekstrakcijskem času 30 min. Rezultati kažejo visoko količino produktov hidrotermične degradacije. S povečanjem temperature smo zaznali nižje vrednosti antioksidativne aktivnosti vodotopnega ekstrakta.
Keywords: Sončnično olje, subkritična voda, ekstrakcija, hidrotermična degradacija, antioksidativnost.
Published in DKUM: 21.10.2015; Views: 1679; Downloads: 160
.pdf Full text (2,58 MB)

24.
SEMIKONTINUIRNI PROCES PRIDOBIVANJA ORGANSKIH PRODUKTOV IZ MACESNOVE BIOMASE S SUBKRITIČNO VODO
Blaž Košiček, 2015, master's thesis

Abstract: Namen magistrske naloge je bil izvesti semikontinuirni proces ekstrakcije lesne biomase s subkritično vodo (SubCW). Poleg same ekstrakcije je pri našem procesu prisotna tudi hidrotermična degradacija lesne biomase v prisotnosti subkritične vode, pri čemer nastajajo različni produkti. Ekstrahirali smo svežo macesnovo skorjo, saj študije kažejo, da macesnov les vsebuje v vodi topne substance, fenolne spojine, ki imajo visoko dodano vrednost in antioksidativne lastnosti. Preučevali smo kako različni procesni parametri – temperatura, pretok, dodatek modifikatorja (etanol) vplivajo na vrsto in količino produktov ekstrakcije in preučevali pojav hidrotermične degradacije macesnove biomase. Ekstraktom smo določili vsebnost totalnih fenolnih spojin in antioksidativno aktivnost (DPPH metoda). Spremljali smo spreminjanje kumulativne mase fenolov in kumulativne mase suhega ekstrakta s časom. Izvedli smo HPLC analizo za nekatere fenolne spojine in izračunali izkoristke ekstrakcij. Rezultati kažejo, da temperatura vpliva na količino ekstrakta. Vsebnost totalnih fenolnih spojin je bila najvišja v ekstraktih pridobljenih z vodo, ki smo ji dodali 5 vol. % etanola pri temperaturi 300 °C. Z višanjem pretoka se viša količina ekstrakta, kar pa ne moremo trditi tudi za vsebnost totalnih fenolnih spojin. Ekstrakti imajo izjemno visoko antioksidativno aktivnost. HPLC analiza kaže, da ekstrakti vsebujejo največ 5-hidroksimetilfurfurala in 2,3-dihidroksi benzojske kisline, v primeru ekstraktov pridobljenih z vodnim medijem z dodanim 10 vol. % etanola, je poleg teh dveh komponent prisotne tudi dosti 3,5-dihidroksi benzojske kisline. Modelirali smo snovni prenos totalnih fenolnih spojin iz trdne v tekočo fazo in z difuzijskimi koeficienti pokazali, da je snovni prenos totalnih fenolnih spojin v prvi stopnji mnogo hitrejši od snovnega prenosa v drugi stopnji ekstrakcijskega procesa.
Keywords: macesen, ekstrakcija, subkritična voda, hidrotermična degradacija, fenolne spojine
Published in DKUM: 20.02.2015; Views: 3686; Downloads: 181
.pdf Full text (3,44 MB)

25.
Okoljski vplivi logističnih procesov v Celjski kotlini
Maruša Gmajner, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Keywords: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Published in DKUM: 20.01.2015; Views: 2208; Downloads: 306
.pdf Full text (2,95 MB)

26.
OPTIMIZACIJA HIDROLIZE RUTINA V SUBKRITIČNI VODI Z METODO ODZIVNIH POVRŠIN
Anja Palko, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Cilj diplomskega dela je bil raziskati vpliv reakcijskih parametrov (temperature, časa in koncentracije) na hidrolitsko sposobnost subkritične vode na osnovnem primeru diglikozida kvercetina – rutina. S pomočjo načrtovanja eksperimentov ter metodologije odzivnih površin smo skušali poiskati optimalne reakcijske parametre pri katerih dobimo najvišji izkoristek hidrolize rutina v kvercetin. Vsi eksperimenti so bili izvedeni v visoko-temperaturnem, visoko-tlačnem avtoklavu v inertni (dušikovi) atmosferi pri pogojih, ki smo jih v naprej določili z uporabo računalniškega programa Design-Expert 7.0. S pomočjo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti smo določili koncentracijo kvercetina ter drugih produktov hidrotermične degradacije po obdelavi s subkritično vodo. Z uporabo metodologije odzivnih površin smo dobljene rezultate optimizirali in določili optimalne parametre, ki prispevajo k najvišjemu izkoristku kvercetina.
Keywords: Subkritična voda, Hidrotermična degradacija, Rutin, Hidroliza, Centralno kompozitni načrt, Metoda odzivnih površin.
Published in DKUM: 11.09.2014; Views: 2152; Downloads: 227
.pdf Full text (5,01 MB)

27.
LEGALIZACIJA GRADENJ Z VIDIKA POSEGOV V OKOLJE IN NARAVO
Mojca Kolar, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zakon o graditvi objektov predpisuje pridobitev gradbenega dovoljenja pred začetkom nove gradnje, rekonstrukcije objekta, nadomestne gradnje, odstranitve objekta in del, povezanih s spremembo namembnosti objekta. Vsaka gradnja, ki se opravi v nasprotju s to določbo, predstavlja nelegalno – črno gradnjo. Izjema od omenjene določbe so le enostavni objekti, za katere pred gradnjo ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. S pojmom »črna gradnja« poimenujemo gradnjo oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, pa so izvedena oziroma se izvajajo brez veljavnega gradbenega dovoljenja. Takšna gradnja povzroča veliko negativnih posledic za okolje in za naravo. Nepremišljeno umeščanje takšnih objektov, predvsem na najugodnejših lokacijah, povzroča krčenje njiv in gozdov, ruši naravni ekosistem, poslabša ekološke razmere. Ko govorimo o družbenih posledicah, to pomeni, da občinski oziroma državni proračun ostaneta brez pomembnega prihodka, ki ga morajo sicer plačati investitorji ob pridobivanju gradbenega dovoljenja. Lastnikom sosednjih zemljišč lahko nelegalna gradnja zmanjša vrednost njihovega zemljišča, saj morda zastre pogled, preprečuje prihodnjo gradnjo ceste, preobremeni komunalne vode. Investitor črne gradnje lahko doseže legalno stanje na dva načina. Prva možnost je, da nelegalni objekt legalizira, torej da naknadno pridobi gradbeno dovoljenje. Poleg postopka legalizacije lahko vzpostavi legalno stanje svoje nepremičnine le še z rušitvijo in z vzpostavitvijo prejšnjega stanja. Pomembno vlogo pri tem ukrepu imajo gradbeni inšpektorji, ki odrejajo sankcije zoper črnograditelje.
Keywords: Legalizacija gradenj, legalna gradnja, nelegalna (črna) gradnja, poseg v prostor, degradacija, uzurpacija
Published in DKUM: 10.01.2014; Views: 2291; Downloads: 343
.pdf Full text (779,13 KB)

28.
SVETLOBNO ONESNAŽENJE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Lidija Potočnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljen problem svetlobnega onesnaženja, ki se pojavlja povsod po svetu, izjema ni niti Slovenija. Svetlobno onesnaženje povzroča uhajanje svetlobe iz umetnih virov, kar povzroča degradacijo okolja, negativno pa vpliva tudi na zdravje ljudi in povzroča spremembe v naravnem vedenju nočnih živali. Na problem svetlobnega onesnaženja so prvi začeli opozarjati astronomi, saj se je začela resno slabšati kakovost nočnega neba. Mnogi se še vedno ne zavedajo negativnih posledic umetnega osvetljevanja, ampak so še vedno prepričani, da več svetlobe pomeni napredek in razvoj. Problem pretiranega osvetljevanja je tudi v veliki porabi električne energije, kar pa posledično pomeni višje stroške plačila električne energije in več izpustov toplogrednih plinov, kar prispeva h globalnim klimatskim spremembam. Najpomembnejši rešitvi problema svetlobnega onesnaženja sta namestitev ekoloških ali zasenčenih svetilk in ozaveščanje ljudi.
Keywords: svetlobno onesnaženje, zdravje ljudi, degradacija okolja, ekološke svetilke, povečana poraba električne energije
Published in DKUM: 04.02.2013; Views: 2086; Downloads: 213
.pdf Full text (14,08 MB)

29.
Možnosti oživitve Vonarskega jezera z ekoremediacijami
Urška Šipec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu obravnavamo možnosti oživitve Vonarskega jezera, ki je bilo v preteklosti izpraznjeno zaradi procesa evtrofikacije, s pomočjo ekoremediacijskih metod. Danes izpraznjeno jezero pomembno prispeva k zadrževanju visokih voda, poleg tega pa je pomemben element naravnega okolja, saj ima izreden ekološki pomen. Predstavljene so naravno- in družbenogeografske značilnosti porečja reke Sotle, znotraj katerega se nahaja Vonarsko jezero. Podrobneje je opisano obstoječe okoljsko stanje jezera ter vplivi človekovega delovanja na jezero. Pri tem smo izpostavili vire točkovnega in razpršenega onesnaževanje kot tudi hidrološke in morfološke obremenitve. Osrednji del diplomskega dela predstavlja predstavitev ERM ukrepov, s katerimi bi izboljšali kakovost okolja (vode in sedimentov) in tako omogočili ponovno oživitev Vonarskega jezera. Ugotovili smo, da lahko na sonaraven način z uporabo ERM metod poskrbimo za čiščenje vode in onesnaženih sedimentov ter sočasno poskrbimo za ohranjanje naravnih vrednot, ki dajejo okolju poseben pečat.
Keywords: Posotelje, Vonarsko jezero, evtrofikacija, degradacija in onesnaževanje, ekoremediacije, oživitev jezera
Published in DKUM: 07.11.2011; Views: 2295; Downloads: 279
.pdf Full text (6,25 MB)

30.
Search done in 0.26 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica