Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Izhodišča in namen raziskave: Večina smernic za obvladovanje agresivnega vedenja pri akutnih psihiatričnih pacientih opisuje uporabo deeskalacije kot metodo prve izbire, vendar so dokazi o njeni učinkovitosti nedosledni. Namen raziskave je bil oceniti učinek verbalne in neverbalne deeskalacije na pojavnost in resnost agresije ter uporabo fizičnih omejitev v akutnih psihiatričnih oddelkih. Metode: Izvedena je bila multicentrična randomizirana kontrolirana raziskava, ki je potekala v dveh fazah: izhodiščna faza je trajala pet zaporednih mesecev leta 2018, interventna faza pa enakih pet zaporednih mesecev leta 2019. Pred interventno fazo raziskave smo izvedli randomizacijo psihiatričnih bolnišnic v eksperimentalno in kontrolno skupino ter izobraževanje iz deeskalacije, namenjeno osebju v oddelkih eksperimentalne skupine. V izhodiščnem in interventnem obdobju raziskave smo ocenili incidenco in resnost agresivnega vedenja ter incidenco in trajanje epizod fizičnih omejitev. Rezultati: V izhodiščnem obdobju raziskave ni bilo statistično značilnih razlik v incidenci agresivnega vedenja in fizičnih omejitev med eksperimentalno in kontrolno skupino. Incidence agresivnih dogodkov, hudih agresivnih dogodkov in epizod fizičnih omejitev, izračunane na 100 hospitalnih dni, so se po učenju deeskalacije statistično značilno zmanjšale. Incidenčna stopnja za agresivni dogodek je bila v eksperimentalni skupini v interventnem obdobju raziskave 73 % manjša v primerjavi s kontrolo skupino (IRR = 0.268, 95 % IZ [0.221; 0.342]), incidenčna stopnja za hudi agresivni dogodek pa 86 % manjša (IRR = 0.142, 95 % IZ [0.107; 0.189]). Incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih zaradi agresivnega vedenja, se je v eksperimentalni skupini zmanjšala na 30 % incidenčne stopnje kontrolne skupine (IRR = 0.304, 95 % IZ [0.238; 0.386]), incidenčna stopnja epizod PVU, uvedenih iz drugih vzrokov, pa se ni zmanjšala. V eksperimentalni skupini se je statistično značilno zmanjšala tudi resnost agresivnih incidentov (p < 0.001), medtem ko se povprečno trajanje epizod fizične omejitve ni zmanjšalo. Zaključek: Rezultati raziskave kažejo, da je deeskalacija učinkovita pri zmanjševanju pojavnosti in resnosti agresije ter uporabe fizičnih omejitev.
Ključne besede: agresija, posebni varovalni ukrepi, omejitev s pasovi, deeskalacija, akutni psihiatrični oddelek
Objavljeno v DKUM: 11.05.2023; Ogledov: 706; Prenosov: 123
Celotno besedilo (3,02 MB)

Opis: Izhodišče: Nasilje v zdravstveno socialnih organizacijah je zelo pereč problem tako v Sloveniji kot tudi po svetu. Zaposleni v teh organizacijah se srečujejo z različnimi vrstami nasilja. Za obvladovanje tega problema potrebujejo specifična znanja in deeskalacijske tehnike, prav tako pa tudi zdravstveno socialne organizacije potrebujejo implementiran management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom dobijo zaposleni informacije, znanja in podporo in tako v primeru nasilja lahko reagirajo na etično terapevtski, odgovoren in human način. Namen: V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali so zaposleni v zdravstveno socialnih organizacijah seznanjeni z deskalacijskimi metodami pri obvladovanju in preprečevanju nasilnega vedenja. Zanimalo nas je tudi, ali so glede na lastno presojo dovolj strokovno usposobljeni za obvladovanje te pereče problematike. V zaključnem delu smo primerjali dve zdravstveno socialni ustanovi. zdravstveno socialni zavod v Sloveniji in zdravstveno socialni zavod v Avstriji. Raziskovalna metodologija: V raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo dela z zbiranjem, kritično presojo in analizo domače in tuje literature. Raziskovalna metoda zaključnega dela temelji na kvantitativni metodologiji, tehnika zbiranja podatkov pa je anketa - standardiziran vprašalnik POPAS (Perceptions of Prevalence Of Aggression Scale). Rezultati: Primerjali smo zdravstveno socialno organizacijo (ZSO)v Sloveniji z ZSO v Avstriji. Zaposleni v Sloveniji so doživeli največ pasivnega nasilnega vedenja, najmanj je bilo samomorov in spolnih napadov/posilstev. Zaposleni v Avstriji so najpogosteje doživeli občasno manipulativno nasilno vedenje, najmanj pa, tako kot zaposleni v Sloveniji, samomorov in spolnih napadov/posilstev. Da so dovolj seznanjeni z deeskalacijskimi tehnikami meni 55,3 % zaposlenih v ZSO v Sloveniji in 55,4 % zaposlenih v ZSO v Avstriji. Si pa zaposleni v ZSO Avstrije v prihodnje želijo več usposabljanj s področja obvladovanja nasilja. Zaposleni v obeh ZSO so mnenja, 80,4 % v ZSO v Sloveniji in 73,5 % v ZSO v Avstriji, da je varnost zaposlenih ena izmed poglavitnih nalog. Diskusija in zaključek: Nasilje v ZSO je prisotno, organizacije ga morajo prepoznati in implementirati management preprečevanja in obvladovanja nasilja. S takšnim managementom potrjujejo ničelno toleranco nasilja in podpirajo zaposlene, da se v primeru doživetega nasilja lahko profesionalno odzovejo.
Ključne besede: agresija, ničelna toleranca, zdravstvena nega, preventiva, znanje, deeskalacija.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1286; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: Agresija in nasilje predstavljata velik problem v družbi. Agresija se lahko izrazi v različnih oblikah, od blagih, kot je povzdignjen glas, pa vse do nenadnega fizičnega napada. Najpogosteje je prisotna verbalna agresija, kot so grožnje, izzivanja. Agresivni izbruhi imajo neugoden vpliv na zdravje, varnost in dobro počutje ostalih pacientov in oddelčnega osebja. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki imajo visoko stopnjo tveganja, da so žrtve agresivnega vedenja s strani pacientov. V diplomskem delu smo opisali najpogostejše duševne motnje, ki so povezane z agresijo, ter vlogo medicinske sestre in ostalih članov zdravstvenega tima pri sprejemu agresivnega pacienta. Opisana je komunikacija z agresivnim pacientom in deeskalacijske tehnike, ki se uporabljajo v praksi. Diplomsko delo je teoretičnega značaja. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. S pomočjo sistematičnega iskanja literature po knjižnicah in bibliografskih bazah ter z iskanjem spletne literature, zloženk smo pregledali in kritično analizirali domačo in tujo strokovno literaturo ter vire, ki se navezujejo na našo temo. Podatke smo preučili, uredili, analizirali, sistematizirali in jih zapisali v računalniškem programu Microsoft Word. S prebiranjem domače in tuje literature smo ugotovili, katere motnje so najbolj povezane z agresijo. Ugotovili smo tudi, da z uporabo posebnih tehnik v praksi lahko zmanjšamo stopnjo agresivnosti. Agresija je pogost spremljevalec duševnih motenj. Ustrezen pristop k agresivnemu pacientu zmanjša stopnjo agresije in s tem tudi lajša nadaljnjo obravnavo na oddelku. Zelo pomembni so preventivni ukrepi. Ocena stopnje tveganja za agresivno vedenje je eden najpomembnejših dejavnikov v preprečevanju agresivnega vedenja. K pacientu usmerjena komunikacija omogoča razvoj dobrega terapevtskega odnosa. Uporaba deeskalacijskih tehnik lahko prepreči stopnjevanje in izbruh agresije in zmanjša potrebo po bolj restriktivnih ukrepih za obvladovanje agresije.
Ključne besede: agresija, duševne motnje, obravnava, komunikacija, deeskalacija.
Objavljeno v DKUM: 08.07.2014; Ogledov: 4479; Prenosov: 869
Celotno besedilo (514,42 KB)