1. Inteligentnost serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMark Butenko Černe, 2019, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge najprej obravnavamo inteligenco, pri čemer nas zanima sam pomen pojma inteligence, njen izvor, razvoj skozi različna starostna obdobja človekovega življenja, primanjkljaje, ki jih nižji ali višji IQ predstavlja za človeka, njena interakcija s socialnim okoljem, kot pospeševalcem slabosti ali prednosti predeterminiranih genetskih lastnosti in nadaljnje usmeritve in predlogi raziskovalnega dela. Poleg inteligence obravnavamo serijske morilce, ki jih po kratkem uvodu v zgodovino tudi razčlenimo na različne tipe, opišemo njihove lastnosti, razložimo sociološke in psihološke teorije o njihovem nastanku in kasnejšem delovanju, omenimo metode preiskovanja serijskih umorov, in sicer metode vedenjskega in geografskega profiliranja.
V razpravi diplomske naloge raziskujemo povezavo med inteligenco in serijskimi morilci. Pri iskanju odgovorov nam postavljajo smernice postavljene hipoteze in naše glavno raziskovalno vprašanje. Skozi raziskavo domače in tuje literature poskušamo najti odgovor, ali in kako stopnja inteligence vpliva na način izvrševanja umora pri serijskih morilcih. Na podlagi ugotovitev podamo predloge in usmeritve za nadaljnjo raziskovalno delo ter predloge za ukrepe, ki bi lahko pripomogli k zmanjšanju nastanka serijskih morilcev.
Ključne besede: diplomske naloge, inteligenca, serijski morilci, dednost, umor, kaznivo dejanje, socialno okolje
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1668; Prenosov: 229
 Celotno besedilo (1022,58 KB) |
2. Preprečevanje in lajšanje težav pri krčnih žilahDanijela Ostojić, 2013, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Skoraj vsak peti odrasli prebivalec srednje Evrope trpi za krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi prizadetosti žilne stene, najpogosteje zaradi prizadetosti globokega venskega sistema. Dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil so povišana telesna teža, službeno pogojeno pogosto stanje ali daljše sedenje, dedna obremenjenost, pogosto nošenje oprijetih hlač, previsoka obutev, nosečnost in vsesplošno pomanjkanje gibanja.
Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti možnosti preprečevanja krčnih žil, načine lajšanja težav pri krčnih žilah ter vlogo medicinske sestre pri svetovanju. Z raziskavo želimo ugotoviti osveščenost ljudi glede preventive in zdravljenja krčnih žil.
Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih oseb, pri katerih obolenje krčnih žil še ni potrjeno, čeprav so pri nekaterih simptomi že prisotni.
Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ima skoraj polovica anketiranih občutek težkih nog, opaža otekanje nog ter zaznava pekočo bolečino v predelu spodnjih okončin. Večina jih ve, kaj so krčne žile, skoraj tretjina anketiranih pa si težave lajša z dvigom nog, tuširanjem spodnji okončin z mrzlo vodo in mazanjem z različnimi kremami. Prav tako dve tretjini anketiranih ve, da nastajanje krčnih žil lahko preprečujemo, ostali pa se ne zavedajo pomena preventivnih ukrepov in jih tudi ne izvajajo.
Razprava in sklep: Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri preventivnem delovanju in izobraževanju ljudi o zdravem načinu življenja, saj se število bolnikov s krčnimi žilami povečuje. Ljudje s slabo gensko predispozicijo morajo biti še posebej dobro ozaveščeni o zdravem načinu življenja ter se izogibati dejavnikom tveganja nastanka krčnih žil. Ključnega pomena pri preprečevanju zapletov je osveščen in poučen bolnik, ki veliko pripomore k svojemu zdravju.
Ključne besede: Krčne žile, dednost, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi.
Objavljeno v DKUM: 24.01.2014; Ogledov: 1538; Prenosov: 203
Celotno besedilo (891,37 KB) |
3. TEORIJE V RAZVOJNI PSIHOLOGIJISara Vanesa Ojsteršek, 2012, diplomsko delo Opis: Avtorji razvojnopsiholoških teorij razlagajo, zakaj se ljudje vêdemo tako kot se. Njihove ugotovitve izhajajo iz znanstvenih študij in predstavljajo skupek vzrokov in posledic vedênj. Na podlagi teh teorij lahko razumemo, zakaj ljudje v določenih situacijah odreagirajo kot odreagirajo. Reakcije posameznikov so odvisne tako od okolja, dednosti, vzgoje, moralne presoje, kot tudi od stopnje mišljenja.
Naloga učiteljev je razumevanje telesnega, predvsem pa umskega razvoja otrok, kar nam omogočajo prav razvojne teorije. Človekov razvoj poteka postopoma in nekega obdobja ni mogoče kar preskočiti ali zamenjati. Tako ne bomo v prvem razredu poučevali poštevanke, kajti otroci niso dovolj umsko zreli in pripravljeni na operacijo množenja, ampak bomo začeli s poučevanjem seštevanja in postopoma osvojili operacijo množenja. Obdobja človekovega razvoja se pojavijo vedno pri isti starosti ne glede na spol, barvo kože ali versko pripadnost. Tako se puberteta pojavi okrog enajstega leta in zajema podobno stopnjo mišljenja pri vseh ljudeh.
V diplomski nalogi se bom dotaknila razvojnopsiholoških teorij. Zanimala so me zlasti področja človekovega razvoja, zato sem uporabila deskriptivno in komparativno metodo. V dani literaturi sem preverjala, katera so tista področja, ki zaznamujejo človekov razvoj. Pridobljene podatke sem nato vnesla v tabelo in jih interpretirala. Zanima me, ali obstaja teorija v razvojni psihologiji, ki pokriva vsa področja človekovega razvoja od mišljenja, govora, čustvovanja, vedênja, moralnega razvoja do navezanosti in razvoja osebnosti. Predpostavljam, da teorija, ki bi pokrivala vsa omenjena področja, ne obstaja, predvidevam pa, da se ji najbolj približa kognitivna teorija Jeana Piageta.
Primerjala bom teorije po predmetu merjenja in metodi razlikovanja, na katerih temeljijo: od skupnih osnov, metod dela, udeležencev raziskav, vpliva dednosti in okolja, pojava razvojnih faz, pomena zavedne in nezavedne duševnosti, pasivne in aktivne narave posameznika, kontinuiranega in diskontinuiranega procesa, pomena izkušenj, determiniranosti in svobodne volje do razvoja govora, utrjevanja in prenehanja vedênja ter vpliva na vzgojo in izobraževanje.
Ključne besede: razvojnopsihološke teorije, dednost, okolje, mišljenje, primerjava teorij, podobnosti in razlike med teorijami, področja razvoja
Objavljeno v DKUM: 06.04.2012; Ogledov: 5682; Prenosov: 1175
Celotno besedilo (646,58 KB) |
4. Seznanjenost žensk z dejavniki tveganja za nastanek raka na rodilihBojana Turičnik, 2010, diplomsko delo Opis: V prvem delu diplomske naloge so predstavljeni maligni tumorji rodil, znaki bolezni, diagnostične metode in zdravljenje, različni dejavniki tveganja, ki vplivajo na nastanek raka na rodilih, kakšen vpliv ima dednost na nastanek bolezni, kaj se dogaja s spolnostjo žensk v času zdravljenja in zdravstveno vzgojno delo diplomirane medicinske sestre.
V drugem delu diplomskega dela so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo, septembra 2010, opravili v Zdravstvenem domu Dr. Adolfa Drolca Maribor (OE Varstvo žensk), med pacientkami, ki so ta dan obiskale svojega izbranega ginekologa. Vprašalnik je bil sestavljen iz 18. vprašanj, raziskati pa smo želeli, ali ženske poznajo dejavnike tveganja in znake bolezni, kje dobijo največ informacij o dejavnikih tveganja in če ženske z višjo izobrazbo bolj poznajo dejavnike tveganja kot tiste z nižjo.
Rezultati so pokazali, da ženske z višjo izobrazbo bolj poznajo dejavnike tveganja, da ženske poznajo znake bolezni, da so na splošno seznanjene z dejavniki tveganja, da največ informacij o tem dobijo iz medijev (tv, radio), najmanj pa od medicinske sestre, kar pa je zelo zaskrbljujoč podatek, saj je ravno medicinska sestra tista, s katero je ženska najprej v stiku, ko obišče izbranega ginekologa, ženske pa zelo pogosto svoje težave zaupajo medicinskim sestram.
Ključne besede: rak rodil, dejavniki tveganja, FIGO klasifikacija, dednost, zdravstvena vzgoja.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2010; Ogledov: 2391; Prenosov: 626
Celotno besedilo (21,70 MB) |
