| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
LOGISTIČNA ANALIZA OSKRBE PLINSKIH JEKLENK PODJETJA INPLAN, D.O.O.
Rebeka Smolinger, 2012, diplomsko delo

Opis: Podjetje Inplan d.o.o. se ukvarja z oskrbo gospodinjskih in tehničnih plinov na domu, s prodajo dodatne opreme in s servisom. Zaradi velikega povpraševanja se je podjetje začelo širiti tudi v notranjost Slovenije, kar pa je podjetje postavilo pred vprašanje, ali imeti samostojno centralno skladišče ali več decentraliziranih. Analizirati je bilo potrebno stroške skladiščenja in na drugi strani velike stroške transporta ter poiskati optimalno rešitev za dostavo plinskih jeklenk. V diplomskem delu je bil uporabljen konkretni primer v podjetju ter analizirane prednosti centraliziranih in decentraliziranih skladišč. Cilj diplomskega dela je, predstaviti obstoječe stanje v podjetju ter opredeliti skladiščne procese v njem. S pomočjo metode analiza in sinteza smo prišli do najugodnejše rešitve tako za podjetje kot tudi za potrošnike. Na osnovi rezultatov analize in diskusije smo ugotovili, da je za podjetje smotrnejša uporaba skladišča v okolici mesta Ljubljane kot pa vsakodnevna vožnja tja oz. v oddaljene kraje.
Ključne besede: Ključne besede: skladiščenje, oskrba blaga, transport, centralizacija in decentralizacija skladišča.
Objavljeno: 07.09.2012; Ogledov: 1207; Prenosov: 213
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

2.
FINANČNI VIRI LOKALNIH OBLASTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Neli Bradaschia, 2012, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu sem preverila skladnost sistema financiranja lokalne samouprave v Sloveniji z osnovnimi načeli teorije decentralizacije in smernicami Evropske listine o lokalni samoupravi. Pri tem sem se osredotočila na finančne vire lokalnih oblasti v Sloveniji in raven pokrivanja stroškov za izvajanje pristojnosti lokalnih oblasti z dodeljenimi sredstvi, izračunanimi na podlagi Zakona o financiranju občin /ZFO-1/ iz leta 2006. Izsledki analiz kažejo, da na agregatni ravni dejanski sistem zagotavlja, da imajo lokalne skupnosti v Sloveniji bolj ali manj dovolj sredstev za kritje dejanskih stroškov, vendar se nekatere skupine občin (npr. večje mestne občine, občine z večjim številom starejših ljudi itn.) soočajo s pomanjkanjem finančnih sredstev, medtem ko so druge skupine občin v enakem obdobju dobile več finančnih sredstev, kot jih potrebujejo za izvajanje lastnih pristojnosti in nalog.
Ključne besede: lokalna samouprava, fiskalna decentralizacija, finančni viri, davčni sistem, Slovenija
Objavljeno: 01.02.2012; Ogledov: 1771; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

3.
VIRI FINANCIRANJA OBČIN NA PRIMERU OBČINE ŠENTILJ
Lea Erjavec, 2012, diplomsko delo

Opis: Sistem javnih financ je od osamosvojitve Slovenije leta 1991 nenehno podvržen spremembam, zadnjo reformo pa uvaja novi Zakon o javnih financah, ki opredeljuje posredne in neposredne uporabnike državnega in občinskih proračunov. Pojem decentralizacije se pogosto enači s pojmom samouprave, kar pa ni pravilno. Pri decentralizaciji gre za delitev nalog med lokalnimi organi in centralno oblastjo, pri samoupravi pa je bistvena neodvisnost in samostojnost lokalnih organov pri opravljanju nalog. Prva oblika lokalne samouprave se je uvedla po osamosvojitvi. Občine z novo vsebino in organi so tako začele delovati s 1. januarjem 1995. Temeljni zakon, ki ureja financiranje občin, je Zakon o financiranju občin (ZFO). S tem zakonom se ureja financiranje nalog, ki jih upravljajo občine v skladu z zakoni in ustavo. Za nemoteno delovanje in upravljanje nalog potrebujejo organi finančna sredstva, katera občine pridobijo iz lastnih virov, sredstev države ali zadolževanja. Potrebe lokalnih skupnosti in občanov zagotovi občina, vendar pa je zaradi pomanjkanja sredstev občin potrebna tudi dodatna pomoč države. Občine bi morale imeti večjo avtonomnost in sredstva, ki bi bila v sorazmerju z nalogami občine.
Ključne besede: javne finance, decentralizacija, lokalna samouprava, občine, zakonodaja.
Objavljeno: 04.12.2012; Ogledov: 1046; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (947,36 KB)

4.
5.
PRIMERJALNA ANALIZA SISTEMOV DAVKA NA NEPREMIČNINE V IZBRANIH DRŽAVAH EU IN V SLOVENIJI V POVEZAVI S STOPNJO AVTONOMIJE LOKALNE SAMOUPRAVE
Janja Hižman, 2013, magistrsko delo

Opis: Lokalna samouprava predstavlja pravno-sistemsko institucijo, ki opredeljuje položaj lokalne samouprave v državi. Pojem lokalne samouprave je med državami zelo različen, vendar je njen namen med državami povsod enak. Ustrezno urejena lokalna samouprava omogoča, da so javne službe učinkovitejše, kot če bi se izvajale samo na državni ravni. Namen lokalne skupnosti kot nosilke lokalne samouprave je, da naj bi z upravljanjem zagotavljala javne dobrine, povečevala družbene aktivnosti itd. Uvajanje lokalne samouprave je v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, temeljijo na ustavi in zakonodaji, ob upoštevanju načel evropske lokalne samouprave oz. MELLS (Evropska listina o lokalni samoupravi). Pomemben 9. člen omenjene listine govori o finančnih virih lokalnih skupnosti, ki zajema 8 načel. Pri tem je pomembno načelo ustreznosti, ki določa, da ima lokalna skupnost lastne finančne vire, s katerimi prosto razpolaga v okviru svojih pristojnosti, in načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti finančni viri lokalnih skupnosti v sorazmerju z nalogami, ki jih določata ustava in zakon. Največji problem lokalnih skupnosti je njeno financiranje. Viri financiranja v Sloveniji in nekaterih evropskih državah so davčni prihodki, nedavčni prihodki, drugi prihodki iz občinskega premoženja in transferji oz. subvencije. Sistem financiranja lokalnih skupnosti oz. finančni viri so osnovnega pomena za doseganje primarnega smisla fiskalne decentralizacije. Pri tem so pomembni tisti finančni viri, nad katerimi ima lokalna skupnost popolno avtonomijo, to pomeni, da poleg odločanja o virih istočasno odloča tudi o njihovem pridobivanju (višina davčne stopnje, predmet obdavčitve …). Resnično avtonomni fiskalni vir v Sloveniji predstavlja nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. V primerljivih evropskih državah, to je v Avstriji, Danski in Nemčiji, je izvorni davčni prihodek decentraliziranih fiskalnih enot (občin in lokalnih skupnosti) davek na nepremičnine, predvsem pa je njegova vloga v povečevanju stopnje njihove avtonomije. Z razvojem decentralizacije upravljanja javnih financ je davek na nepremičnine postal eden najpomembnejših virov lokalnih prihodkov, hkrati pa tudi orodje za usmerjanje gospodarskega, prostorskega, socialnega razvoja mest in avtonomije lokalnih skupnosti. V Sloveniji pravega davka na nepremičnine ne poznamo, opredeljen je kot davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča in pristojbin za vzdrževanje gozdnih cest, zaradi česar je manjši tudi njegov vpliv na stopnjo avtonomije lokalnih oblasti, torej občin oziroma lokalnih skupnosti. Uveljavitev davka na nepremičnine, kot ga poznajo v ostalih državah članicah EU, bi v Sloveniji pomenil bistven korak k izboljšanju položaja lokalnih skupnosti in zasledovanju ciljev davčne politike, predvsem pa bi povečal njihovo stopnjo fiskalne avtonomije. Področje držav članic EU (Avstrija, Danska, Nemčija) je izbrano iz razloga, ker bi pri uvajanju prihodnjih sprememb na področju davka na nepremičnine v Sloveniji bilo smiselno upoštevati pozitivne izkušnje ter učenje iz napak, ki so se pri uvajanju davka na nepremičnine pojavile v omenjenih državah.
Ključne besede: premoženjski davki, davek na nepremičnine, lokalna skupnost, decentralizacija, lokalni prihodki, nepremičninske evidence, vrednotenje nepremičnin
Objavljeno: 05.12.2013; Ogledov: 1693; Prenosov: 344
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

6.
BITCOIN DIGITALNA VALUTA
Patricija Kidrič, 2013, diplomsko delo

Opis: Vsaka valuta ima vzpone in padce, kar je odvisno od razmer na trgu, ki so tisti čas prisotne. Ljudje stremimo k napredku, se razvijamo, učimo in nismo ustvarjeni, da bi stagnirali. Vsak dan prinese veliko novosti in od naših potreb, zanimanja in odprtosti je odvisno kako bomo te novosti (če sploh) sprejeli. Bitcoin digitalna valuta je vsekakor novost in napredek v svetu digitalnega denarja. Morda lahko marsikoga spomni na prizor iz filma Matrica, v katerem Morfej vpraša Neota če hoče vzeti modro tableto in tako oditi nazaj v svet, katerega pozna ali bo vzel rdečo tableto in videl svet tak kot je. Neo se je odločil za rdečo tableto in začel z raziskovanjem o človeštvu, hierarhiji, pravilih ipd. Bitcoin bi lahko povezali ravno s to rdečo tableto. Z obstojem te valute bodo vedno obstajali slabi dogodki,stvari, vendar se iz tega lahko izcimi še veliko dobrega in uporabnega. Bitcoin se lahko izoblikuje v finančno trdnost in moč, potrebuje le še več zaupanja ljudi v ta sistem (Palihipatiya, 2013). Dandanes obstaja že precej digitalnih valut, ki so v uporabi, vendar je Bitcoin ena izmed bolj prepoznavnih. Njegove glavne lastnosti so decentraliziranost, anonimnost, P2P tehnologija, hitrost transakcij in majhni stroški. Ima že vrsto podpornikov (podjetij, trgovin), ki omogočajo plačila z njimi, seznam pa se čedalje veča. Tudi v Sloveniji že imamo dve spletni trgovini, ki prav tako omogočata plačilo s to valuto. Menim, da ima Bitcoin svetlo prihodnost v kolikor se bo uspešno branil pred raznimi zlorabami, pranjem denarja ipd. Vendar moramo vedeti tudi, da žal to valuto izkoriščajo tudi tisti, ki preko nje poslujejo ilegalno, s preprodajo orožja, drog, prostitucijo ipd. Ker je valuta decentralizirana in omogoča anonimno uporabo, organi pregona ne morejo storiti ničesar, da bi to preprečili. Samo predvideva se lahko v kakšnem obsegu se to danes izkorišča.
Ključne besede: Digitalna valuta, anonimnost, decentralizacija, matematični algoritem, rudarjenje, odprta koda, P2P.
Objavljeno: 03.12.2015; Ogledov: 1772; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (901,92 KB)

7.
8.
Lokalna samouprava v Sirski arabski republiki
Samer Hussein, 2015, diplomsko delo

Opis: Tema mojega diplomskega dela je lokalna samouprava v Sirski arabski republiki. Gre za področje, ki je izven meja te države precej neznano. Namen je predstaviti lokalno samoupravno ureditev, njeno delovanje ter organizacijsko strukturo. Ob upoštevanju sirskih zakonskih in ustavnih temeljev ter določil sem se osredotočil na delovanje lokalne samouprave, njeno financiranje, varstvo mej, vpliv državljanov na vodenje lokalne samouprave in njihovo sodelovanje pri izvajanju nalog, pravno varstvo, pravico do združevanja, upravni nadzor nad delovanjem lokalne samouprave ter pogoje za izvajanje nalog na lokalni ravni. Kot glavni vir mi je služil sirski Zakon o lokalni samoupravi (št. 107/2011), ki ga je sirski državni zbor sprejel marca 2011. Vsebina je v celoti na voljo na spletnem portalu sirskega državnega zbora. Ker je besedilo na voljo le v arabskem jeziku, ga je bilo potrebno prevesti. Za najtežavnejši del pisanja svojegaa diplomskega dela bi označil iskanje ustreznih pravnoterminoloških izrazov v slovenskem jeziku, saj se mnogi pravni instituti med seboj razlikujejo ali pa imajo drugačen pomen. V poštev so prišle tako arabska in slovenska kot tudi angleška pravna terminologija.
Ključne besede: Sirija, lokalna samouprava, decentralizacija, reforme, Bližnji vzhod
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 414; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (680,63 KB)

9.
Fiskalna decentralizacija v državah EU27
Mateja Finžgar, Žan Oplotnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V prispevku se ukvarjamo s primerjavo sistemov fiskalne decentralizacije držav skupine EU27 po izbranih kvantitativnih kriterijih v povezavi z nekaterimi temeljnimi načeli MELLS. Rezultati kažejo, da večje število nižjih ravni upravljanja običajno nakazuje tudi večji delež lokalnih financ v celotnih javnih financah, vendar ta ugotovitev ne potrjuje tudi obratne povezave. Največji delež sredstev za lokalne zadeve namenjajo na Danskem, sledijo Švedska, Finska in Španija, najmanj pa v Grčiji in na Cipru. Čeprav je struktura odhodkov po državah EU27 precej podobna, so deleži sredstev za izvajanje posameznih nalog in pristojnosti med državami bolj raznoliŽki. V povprečju države največ namenjajo za izobraževanje, socialno varnost, administracijo in zdravstvo, pri čemer zgolj četrtina držav beleži enake ali večje prihodke glede na odhodke, zato razliko pokrivajo bodisi prek transferjev, izravnalnih shem ali zadolževanja, kar pa pomeni odmik od načela MELLS - skladnosti virov s pristojnostmi.
Ključne besede: fiskalna decentralizacija, primerjava sistemov, lokalne finance, načela MELLS, države EU
Objavljeno: 30.12.2015; Ogledov: 627; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

10.
SKLADNOST SISTEMA FINANCIRANJA LOKALNE SAMOUPRAVE V SLOVENIJI Z EVROPSKO LISTINO O LOKALNI SAMOUPRAVI (MELLS)
Srečko Aleksander Padovnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Pravica državljanov, da sodelujejo pri opravljanju javnih zadev, je eno od tistih demokratičnih načel, ki bi moralo biti skupno vsem državam sodobnega sveta in je zapisana v uvodu Evropske listine o lokalni samoupravi (MELLS). To načelo lahko najneposredneje uresničujemo na lokalni ravni.Prenos pristojnosti, odgovornosti in finančnih virov iz države na organe lokalnih oblasti (lokalne skupnosti) je demokratičen proces (fiskalne) decentralizacije. MELLS je mednarodna pogodba, veljavna tudi v Sloveniji. Občine so v Sloveniji temeljne enote lokalne samouprave, torej predstavljajo tisto raven oblasti, ki je najbližje državljanom. Odgovorne so za zagotavljanje široke palete javnih dobrin in storitev. Z nalogo preverjamo skladnost veljavnega sistema financiranja lokalnih skupnosti (občin) v Sloveniji z osnovnimi usmeritvami iz teorije (fiskalne) decentralizacije ter z načeli MELLS. Pri tem proučujemo področje pokrivanja stroškov nalog občin, njihovo strukturo ter stopnjo medsebojne povezanosti med računsko dodeljenimi sredstvi v okviru mehanizma primerne porabe in zbranimi podatki o stroških po občinah. Na teh podlagah želimo ugotoviti, ali sistem financiranja lokalne samouprave, ki je v veljavi v Republiki Sloveniji, izpolnjuje načelo sorazmernosti virov sredstev z nalogami, ki jih lokalne skupnosti izvajajo. Glede na rezultate lahko ugotovimo, da so načela MELLS zadovoljivo vgrajena v pravni red države. Odstopanja pa ugotavljamo na finančnem področju, kjer načelo sorazmernosti ni ustrezno upoštevano. V obdobju 2010 do 2014 občine niso bile ustrezno financirane glede na njihove naloge. Povprečni stroški na prebivalca so v tem obdobju povprečno za 1,8 odstotka višji od virov na osnovi zakonsko določene primerne porabe. Občine so odvisne predvsem od dohodnine, kot deljenega davka, stopnja avtonomija glede lastnih davkov in njihovih stopenj je nizka. Odhodki občin so se v proučevanem obdobju v povprečju zmanjšali za 6 odstotkov, vendar pa skrbi, da je glavni vzrok tega zmanjšanja v znižanju investicijskih odhodkov za 17,2 odstotkov in investicijskih transferov za 21,8 odstotkov, tekoči odhodki so se znižali za 1odstotek, povišali pa so se transferni odhodki za 4,6 odstotka. Skupaj so se tekoči stroški, ki se upoštevajo pri izračunu povprečnine v razmerju 2014/2010 zvišali za 1 odstotek, sama povprečnina pa se je znižala za 2,5 odstotka. To dokazuje, da se je bistveno poslabšala naložbena sposobnost občin, kot najpomembnejši element izvajanja razvojnih nalog občine. Obseg dodeljene primerne porabe po občini pa se je v povprečju zmanjšal za 1,14 odstotka, in zaostajal za dejansko občinsko porabo. Skupna zadolženost občin je sprejemljiva in znaša 899,2 mio EUR, kar pomeni 2,41odstotka BDP, v skupnem dolgu države pa 2,8 odstotkov. Delež občinskih investicij v skupnem BDP je narastel na 2,4 odstotkov BDP. Občine so investicije financirale predvsem z lastnimi viri (55 odstotkov), s sredstvi EU (24 odstotkov) in z zadolževanjem (5 odstotkov), s sredstvi države pa 16 odstotkov investicij. Glede na določila iz nove finančne perspektive EU za obdobje 2014 - 2020 se bistveno zmanjšujejo možnosti in sredstva za sofinanciranje občinskih investicij, kar bo imelo posledice za zmanjšanje občinskih investicij. Če teh virov ne bo možno nadomestiti, lahko pričakujemo iz tega naslova negativni vpliv na BDP države in razvojnih razlik med občinami. V primerjavi z obdobjem 2007 do 2009 ugotovimo povečanje trenda negativnega razkoraka sredstev primerne porabe in stroškov za izvajanje nalog občin. To kaže na to, da je potrebno izboljšati obstoječi model financiranja.
Ključne besede: Evropska listina o lokalni samoupravi, Fiskalna decentralizacija, Lokalna samouprava, Občinske finance, Načelo sorazmernosti
Objavljeno: 08.12.2016; Ogledov: 922; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici