| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 557
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
OPERATIVNO TVEGANJE PO DIREKTIVI SOLVENTNOST II
Anton Eferl, 2021, magistrsko delo

Opis: Direktiva Solventnost II (v nadaljevanju Solventnost II) je nov zakonodajni in regulativni okvir za delovanje zavarovalnic in pozavarovalnic v Evropski uniji, ki je stopila v veljavo 1. januarja 2016. Glavni cilj Solventnosti II je zaščita zavarovancev. Ključne spremembe so se izvedle v novih pravilih solventnosti zavarovalnic in njihovem obvladovanju tveganj. V okviru Solventnost II mora posamezna zavarovalnica ali pozavarovalnica opredeliti vsa tveganja, ki se pojavljajo v njej. Tveganja mora kvantitativno in kvalitativno oceniti ter obvladovati. Tako se zavarovalnice ali pozavarovalnice spodbuja, da izrecno opredelijo svojo toleranco in profile tveganja. Solventnost II je postavila zelo dobro izhodišče regulativnega okvirja, še posebej v trenutnih okoliščinah, ko se zavarovalništvo nenehno sooča z večjimi in vsak dan z drugačnimi tveganji. Solventnost II predstavlja izziv pri reformi zavarovalnega nadzora, saj gre za sodoben model upravljanja s tveganji, ki se pojavlja v zavarovalništvu. Njen glavni namen je uskladitev sistema zavarovalnega nadzora v Evropski uniji. Predstavlja tudi sistem zgodnjega opozarjanja, ki združuje zahteve zavarovalnic in pozavarovalnic glede lastnega kapitala in njihove izpostavljenosti tveganju. Za izračun zahtevanega minimalnega kapitala (angl. Minimal Capital Requirement, v nadaljevanju MCR) je potrebno upoštevati celotno izpostavljenost vsem tveganjem, po novem tudi operativna tveganja. Solventnost II vsebuje tudi podrobnejše zahteve glede organizacije zavarovalnih dejavnosti in obseg poročanja zavarovalnic in pozavarovalnic je obsežnejši glede na prejšnji sistem zavarovalnega nadzora, saj gre za zapleten pravni okvir nadzora zavarovalnih poslov. Ta temelji na treh stebrih in se nanašajo na kapitalske zahteve, pogoje upravljanja in zahteve po poročanju. Zahtevani solventnostni kapital (angl. Solvency Capital Requirement, v nadaljevanju SCR) omogoča pokritje izgub in je sestavljen iz osnovnega SCR-ja, kapitalske zahteve za operativno tveganje ter prilagoditve zaradi možnosti pokrivanja izgub s hkratnim zmanjšanjem zavarovalno-tehničnih rezervacij in zaradi odloženih davkov. Operativna tveganja tako vplivajo na sredstva in obveznosti. Za ustrezno in kvalitetno obvladovanje operativnega tveganja morajo zavarovalnice in pozavarovalnice uporabljati vse svoje strokovno znanje in izkušnje. Obvladovanje operativnega tveganja vključuje proces identifikacije, ocenjevanja in spremljanje operativnega tveganja. Vsaka zavarovalnica in pozavarovalnica mora imeti strategijo za ravnanje z operativnim tveganjem, zato je upravljanje ključen proces, ki ga je mogoče razdeliti na več podprocesov. Potreben je strokoven pristop za identifikacijo vseh operativnih tveganj, ki jih je nato potrebno izmeriti in analizirati. Zavarovalnice morajo za uspešno obvladovanje operativnega tveganja imeti stalen in aktiven nadzor nad upravljanjem svojih portfeljev, ki pa so podvrženi zakonskim predpisom.
Ključne besede: Solventnost II, zavarovalništvo, operativno tveganje, identifikacija operativnega tveganja, upravljanje operativnega tveganja
Objavljeno: 06.07.2021; Ogledov: 75; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (738,06 KB)

2.
Kdo so poslovni angeli: primer slovenskega poslovnega angela "X"
Brigita Jug, 2021, diplomsko delo

Opis: Financiranje je ključno vprašanje za preživetje in razvoj malih in srednje velikih podjetij. Poslovni angeli imajo ključno vlogo zlasti pri financiranju inovativnih idej z visokim potencialom rasti. Zapolnjujejo finančno vrzel med ustanovitelji, družino in prijatelji na eni strani ter institucionalni skladi tveganega kapitala na drugi strani. So bogate osebe z veliko poslovnimi izkušnjami, pripravljene vlagati in ponuditi svoje bogastvo ter znanje lastnikom in podjetnikom, da ustanovijo ali razvijejo svoje podjetje. Vendar več ko 95 % podjetnikov, ki iščejo sredstva pri poslovnih angelih, tega ne prejmejo in postavljajo vprašanja, ali se lahko ta visoka stopnja zavrnitev zmanjša. Znanstveniki menijo, da se odgovor skriva v razumevanju poslovnih angelov in njihovega postopka odločanja o naložbi ter ugotavljanju vzrokov, zakaj so priložnosti zavrnjene v postopku odločanja. Diplomsko delo je razdeljeno na pet poglavij. V uvodnem delu se posvetimo opisom problema, namena, cilja in hipotez diplomskega projekta, kasneje pa nadaljujemo z omejitvami ter predvidenimi metodami. V drugem poglavju navajamo vrste in načine financiranja podjetja, kjer opisujemo dolžniško in lastniško financiranje. V tretjem in četrtem poglavju se osredotočamo na poslovne angele, in sicer tretje poglavje vključuje teorijo o tem, kdo so poslovni angeli, njihovi investicijski motivi, vrstah poslovnih angelov ter opisu njihovih prednosti in slabosti. V četrtem poglavju pa ugotavljamo, kako in zakaj se poslovni angeli odločijo za investicijo. Tukaj opisujemo proces odločanja poslovnih angelov, njihova merila ocenjevanja donosnosti naložbe in naložbenega tveganja poslovnih angelov. V praktičnem delu diplomskega projekta poskušamo čim bolje predstaviti slovenskega poslovnega angela Branka Drobnaka. Opisali smo njegovo karierno pot z izkušnjami ter navedli, kako on oz. klub Poslovni angeli Slovenije izbira investicijske naložbe. Za konec smo dodali še njegove napotke za mlade podjetnike.
Ključne besede: lastniško financiranje, poslovni angeli, investicijske odločitve, investicijsko tveganje, Branko Drobnak, klub Poslovni angeli Slovenije
Objavljeno: 16.04.2021; Ogledov: 152; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (928,02 KB)

3.
Analiza varnosti obrata polimerizacije
Jernej Lipovec, 2021, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil izvesti analizo varnosti obrata za proizvodnjo lepil v sodelovanju z zaposlenimi v podjetju. Prvi del magistrskega dela je obsegal HAZOP študijo obrata polimerizacije. Organizirali smo sestanke z zaposlenimi v podjetju, na katerih smo določili dele procesa, za katere je bila študija potrebna in s kombinacijami ključnih besed in procesnih parametrov iskali deviacije od običajnega obratovanja, ki po predpostavki HAZOP študije predstavljajo nevarnost. Odkrili smo 36 takšnih deviacij, med katerimi so bile tudi 4 z visoko stopnjo tveganja. Za odklone z nezaželenim tveganjem smo podali predloge za ukrepe, z implementacijo katerih bi podjetje lahko izboljšalo procesno varnost. V drugem delu magistrske naloge smo za eno od deviacij, ki se najpogosteje pojavljajo, to je razlitje kemikalije, izvedli simulacije z računalniškim programom ALOHA. Za razlito kemikalijo smo izbrali vinilacetat, ki predstavlja osnovno kemikalijo pri proizvodnji vinilnih polimerov, hkrati pa izkazuje precejšnjo toksičnost in vnetljivost. S programom smo ocenili vpliv količine razlite kemikalije in atmosferskih pogojev, kot so hitrost vetra, temperatura in oblačnost, na območje izpostavljenosti, znotraj katerega koncentracije presegajo mejne vrednosti AEGL-1, AEGL-2 in AEGL-3. Rezultati nakazujejo, da je območje izpostavljenosti največje ob kombinaciji visokih temperatur in močnega vetra, medtem ko je vpliv oblačnosti precej manjši. Ugotovili smo, da se območje izpostavljenosti prav tako močno poveča z naraščanjem površine razlitja, kar poudarja pomembnost zadržanja razlitja znotraj lovilnega platoja.
Ključne besede: HAZOP, ALOHA, procesna varnost, polimerizacija, simulacija, tveganje
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,70 MB)

4.
UPRAVLJANJE TVEGANJ V MEDNARODNEM POSLOVANJU PODJETJA STRAMEX PET D.O.O.
Marko Tertinek, 2016, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje stremi k zvišanju svojih prihodkov in dobičkov, kar pa je na domačem trgu omejeno. Zato so podjetja prisiljena, da začnejo poslovati na tujih trgih, če želijo uresničiti svojo vizijo nadaljnje rasti. V današnjem turbulentnem okolju mednarodnega poslovanja je vsako podjetje izpostavljeno tveganjem na tujih trgih. Tema diplomskega dela je aktualna in uporabna za podjetja, ki želijo postati in ostati uspešna v mednarodnem poslovanju. Poznamo deželna, finančna in poslovna tveganja. Ker so tveganja v mednarodnem poslovanju zelo obsežna tema, smo se odločili, da obravnavamo ta tveganja na osnovi proučevanja primera podjetja Stramex Pet, d. o. o., ki je na trgu prisotno več kot 20 let. Želeli smo se prepričati, če podjetje dobro upravlja tveganja, zato smo se odločili, da slednje analiziramo in ocenimo uspešnost upravljanja tveganj v podjetju Stramex Pet, d. o. o.
Ključne besede: Mednarodno poslovanje, tveganje, upravljanje tveganj, finančno tveganje, deželno tveganje, poslovno tveganje. .
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (978,15 KB)

5.
Razlaga terminov »hazard« in »risk« ter ustreznost prevodov v slovenski živilski zakonodaji
Tina Koprivnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uredba (ES) št. 178/2002 določa splošna načela in zahteve živilske zakonodaje in temelji na analizi tveganja, postopku za zagotavljanje varnosti hrane, ki ga sestavljajo trije med seboj povezani sestavni deli: ocena tveganja, obvladovanje tveganja in obveščanje o tveganju. V vseh teh postopkih je potrebno ločevati med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. »Nevarnost« lahko predstavlja vsako biološko, kemijsko ali fizikalno sredstvo v živilu, ki lahko ogroža zdravje ljudi. »Tveganje« pomeni verjetnost pojava škodljivih učinkov in je odvisno od izpostavljenosti nevarnosti. Magistrsko delo predstavlja razliko med »nevarnostjo« in »tveganjem«, »analizo tveganja« in »analizo nevarnosti«. Ustreznost rabe terminologije analize tveganja je bila preverjena v sklopu slovenske živilske zakonodaje, v Uredbi (ES) št. 178/2002, Uredbi (ES) št. 852/2004, Uredbi (ES) št. 853/2004, Uredbi (EU) 2017/625 in Uredbi (EU) 2019/1381, ki mora biti ustrezna, poenotena in skladna z originalno. Rezultati so pokazali, da slovenski prevodi v starejših uredbah ne razlikujejo dosledno med terminoma »nevarnost« in »tveganje«. V uredbah je termin »tveganje« v večini primerov uporabljen pravilno, medtem ko so kot prevod za »hazard« uporabljeni neustrezni izrazi »dejavnik tveganja«, »tveganje« in »ogroženost«. V uredbah na področju živilstva je od osnovne Uredbe (ES) št. 178/2002 vedno bolj dosledno uporabljena pravilna terminologija.
Ključne besede: nevarnost, tveganje, analiza nevarnosti, analiza tveganja, terminologija v slovenski živilski zakonodaji
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 233; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Finančna pismenost mladih v sloveniji
Gorana Savanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v zelo dinamičnem ter volatilnem gospodarskem okolju, ki od ekonomskih subjektov zahteva nenehno sprejemanje poslovnih odločitev na osnovi asimetričnih informacij, ki imajo različne ekonomske učinke. Pojavlja se potreba, da morajo ekonomski subjekti imeti relativno zadosti znanja s področja financ ter gospodarjenja, če želijo generirati ustrezne denarne tokove in dobičke. V akademskih krogih se je izoblikoval poseben termin oz. konstrukt finančne pismenosti, ki žal nima enotne definicije niti ni natančno kvantitativno opredeljen, vendar omenjeni termin v grobem pomeni posameznikovo znanje ter veščine s področja financ ter ocenjevanja finančnih tveganj, s ciljem sprejemanja ustreznih poslovnih odločitev. V diplomski nalogi smo raziskovali, kakšno je stanje finančne pismenosti med mladimi v Sloveniji. Ugotovili smo, da mladi v Sloveniji niti so finančno pismeni niti niso, ampak so izrazito indiferentni do upravljanja s financami, niti so finančno odgovorni niti niso, ampak imajo nevtralen odnos do financ. in Vpliv staršev in finančna pismenost mladih sta izrazito nevtralna. V Sloveniji obstaja raziskovalna vrzel na področju finančne pismenosti mladih. Izobraževalne institucije bi morale v svoje učne programe vključiti vsebine na temo finančne pismenosti. Mlade je potrebno motivirati, da bodo bolj finančno pismeni in s tem bolj opolnomočeni za sprejemanje pomembnih finančnih odločitev v življenju.
Ključne besede: finančna pismenost, finančno tveganje, finančno znanje, poslovne odločitve, upravljanje s financami
Objavljeno: 14.12.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

7.
Obvladovanje tveganj pri procesih inoviranja
Rok Žagar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem projektu smo analizirali tveganja, s katerimi se lahko srečajo podjetja, prav tako pa smo se osredotočili tudi na inovacije oziroma nove pristope, ki jih lahko podjetja vgradijo v svoj poslovni cikel. Zaradi vedno večje konkurenčnosti postaja to čedalje pomembnejše. Zavedati se je treba, da tveganj ni možno povsem odpraviti. V interesu podjetij je, da se tveganja pravočasno zaznajo, obvladujejo oziroma znižujejo ter ohranjajo na najmanjši možni stopnji. Za ohranjanje njihove nizke stopnje pa so potrebne nenehne investicije, kar pa je lahko zelo zapleteno in dolgotrajno. V empiričnem delu smo predstavili podjetje EMO-Orodjarna d. o. o. Naredili smo pregled in analizo njegovih najpomembnejših tveganj ter jih vgradili v invencijsko-inovacijski proces. Podjetje se zaradi pojava konkurence na tujih, manj razvitih trgih in posledično trgih z nižjimi cenami stalno trudi ohranjati svojo konkurenčnost. Vzdržuje jo z nenehnimi investicijami v boljše tehnologije ter z izboljševanjem oz. vzdrževanjem kvalitete svojih izdelkov. Vse to ohranja njegovo dobro ime med kupci.
Ključne besede: tveganje, obvladovanje tveganja, inovacija, inoviranje, proces inoviranja
Objavljeno: 19.11.2020; Ogledov: 141; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (588,80 KB)

8.
Primerjalna analiza deželnih tveganj Češke in Madžarske
Tjaša Vodička, 2020, diplomsko delo

Opis: Deželno tveganje se nanaša predvsem na ekonomska in politična tveganja v neki državi. Za uveljavljanje podjetij na tujih trgih je zelo pomembno poznavanje teh tveganj, kajti nepoznavanje lahko povzroči nepričakovane naložbene izgube. Zaradi globalizacije in s tem povezana hitro rastoča mednarodna posojila in tuje neposredne investicije, je analiza deželnega tveganja postala ključna za mednarodne upnike in vlagatelje. V prvem delu diplomskega projekta smo predstavili koncept deželnega tveganja in obravnavali možna tveganja, ki lahko vplivajo na odločitve tujih investitorjev pred vstopom na tuji trg. Razložili smo pomen analize deželnega tveganja in obravnavali možne oblike obvladovanja deželnega tveganja. Češka in Madžarska sta državi Srednje Evrope, ki sta geografsko dobro locirani in privlačni za tuje vlagatelje. Na podlagi zbranih podatkov smo v drugem delu diplomskega projekta izvedli analizo deželnega tveganja in primerjali stopnjo tveganja obeh držav. Pri analizi smo uporabili podatke institucij Coface in Euler Hermes in primerjali prednosti ter slabosti. Proučili smo ekonomska in politična tveganja Češke in Madžarske in s tem glavne indikatorje, kot so gospodarska rast in ekonomska politika. Na podlagi primerjalne analize ugotavljamo, da je zaradi nižje stopnje deželnega tveganja, Češka bolj privlačna država za tuje neposredne investitorje kot Madžarska.
Ključne besede: mednarodno poslovanje, deželno tveganje, analiza tveganj, tuje neposredne investicije, Češka, Madžarska.
Objavljeno: 11.11.2020; Ogledov: 160; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Seznanjenost bančnih uslužbencev s tveganji v komercialnih bankah
Dragan Savanović, 2020, diplomsko delo

Opis: Skoraj vsi smo v svojem življenju že odplačali kakšen bančni kredit ali pa ga še bomo. Pri tem se srečujemo z bančnimi uslužbenci, ki so bolj ali manj seznanjeni s finančnimi tveganji in ki nas seznanijo s kreditnimi pogoji, ki določajo našo kreditno sposobnost. V diplomski nalogi smo obravnavali problematiko seznanjenosti bančnih uslužbencev s finančnimi tveganji in poskusili oceniti vidik zavedanja bančnih uslužbencev glede finančnih tveganj. Bančni uslužbenci pri odločanju o kreditni sposobnosti komitenta lahko ob obstoječi metodologiji ocenjevanja tveganj in določanja kreditne sposobnosti komitentov precenijo ali podcenijo finančna tveganja in pri tem naredijo dve vrsti statističnih napak in sicer napako prve vrste, da odobrijo kredit neprimernemu komitentu ali pa napako druge vrste, da kredita ne odobrijo ustreznemu komitentu. Obe napaki imata neugodne posledice. Cilj diplomske naloge je bil predstaviti področje nedoločenosti in bančnim uslužbencem podati nekaj koristnih nasvetov za minimiziranje možnih statističnih napak, ki so v svojem izvoru posledica človeških napak.
Ključne besede: banka, nedoločenost, poslovno poročilo, razkritja, tveganje
Objavljeno: 10.11.2020; Ogledov: 126; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Sendajski okvir in njegova nacionalna aplikacija
Neža Kozjek, 2020, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko nalogo smo proučevali problematiko poznavanja ter uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Sendajski okvir je prostovoljna listina, ki je bila sprejeta na tretji svetovni konferenci na Japonskem. Okvir je sestavljen za obdobje 2015 do 2030. Glavni namen tega strateškega dokumenta je zmanjšanje tveganj nesreč. V teoretičnem delu smo najprej predstavili Hjoški okvirni akcijski načrt, ki je predhodnik Sendajskega okvira. Nato smo podrobneje predstavili Sendajski okvir ter njegovo implementacijo v Republiki Sloveniji. Sendajski okvir v svoji vsebini opisuje pomen upravljanja in obvladovanja s tveganji, zato smo se v nadaljevanju osredotočili na tveganja. Po tem je sledil opis zakonodaje v zvezi z naravnimi in drugimi nesrečami v Republiki Sloveniji. Teoretični del vsebuje tudi nacionalni sistem in nacionalno varnost Republike Slovenije. V nadaljevanju smo predstavili in analizirali rezultate raziskave, ki smo jih pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Empirični del diplomske naloge je bil sestavljen z namenom poznavanja Sendajskega okvira med posamezniki. Poleg tega je bil namen anketnega vprašalnika posameznikom predstaviti pomembnost uvajanja Sendajskega okvira v nacionalne strateške dokumente. Rezultati so pokazali, da večina anketirancev še nikoli ni slišala za Sendajski okvir. Večina se jih strinja, da je tveganja potrebno obvladovati in z njimi upravljati. Sendajski okvir opisuje tudi implementacijo tako na nacionalni kot tudi regionalni in lokalni ravni. Anketiranci se strinjajo, da bi država morala spodbujati obvezne aktivnosti, ki bi zmanjšale tveganja nesreč in s tem sledila ciljem Sendajskega okvira.
Ključne besede: Sendajski okvir, tveganje, upravljanje in obvladovanje, naravna ali druga nesreča, nacionalna varnost.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici