| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 103
Na začetekNa prejšnjo stran234567891011Na naslednjo stranNa konec
91.
PRESOJA SKLADNOSTI SLOVENSKE DDV ZAKONODAJE Z EVROPSKO GLEDE OBDAVČITVE BREZPLAČNEGA BLAGA IN KUPONOV
Petra Lešnik Soče, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi proučujem DDV obravnavo vzorcev, daril in kuponov. Podrobno proučujem slovensko DDV zakonodajo in prakso slovenskega davčnega organa, določbe evropske DDV direktive in sodno prakso Sodišča EU ter prakso britanskega HMRC. Pri kuponih obravnavam še predvidene spremembe zakonodaje EU, natančneje Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obravnave kuponov. Na podlagi naštetega opravljam presojo skladnosti slovenske zakonodaje in prakse z evropsko in izpostavljam, kje so po mojem mnenju neskladja in zato potrebne spremembe. Zakonodaja glede DDV obravnave daril, vzorcev in transakcij z različnimi kuponi (ki se jih poimenuje tudi darilni boni, vrednostni boni, kartice z dobroimetji) je pomanjkljiva, zato si moramo pomagati s sodno prakso Sodišča EU. Zakonodaja ne daje natančnejše definicije pojmov vzorec in darilo manjše vrednosti. Glede DDV obdavčitve vzorcev in daril je ključnega pomena sodba Sodišča EU v zadevi EMI Group (C-581/08). Glede obdavčitve kuponov z DDV pa tako v ZDDV-1 kot tudi v DDV direktivi sploh ni določb, obstaja pa več sodb Sodišča EU: Boots Company (C-126/88), Argos Distributors (C-288/94), Marks & Spencer (C-62/00), Elida Gibbs (C-317/94), Astra Zeneca (C-40/09), Lebara (C 520/10). Skozi sodno prakso Sodišča EU so bile sicer zagotovljene nekatere usmeritve, vendar so nekatere težave ostale nerešene. Poleg tega trenutna pravila, ustvarjena s sodno prakso Sodišča EU, niso jasna. Zato je Evropska komisija pripravila Predlog direktive Sveta o spremembi Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost glede obravnave kuponov, da bi odpravila pravno praznino. Vendar pa kljub planu, da bi se spremembe začele uporabljati s 1. januarjem 2015, predlog še ni bil sprejet, saj se države članice še niso uspele uskladiti glede vsebine.
Ključne besede: DDV, davek na dodano vrednost, DDV zakonodaja, sodbe Sodišča EU, vzorci, darila, kuponi
Objavljeno: 24.10.2016; Ogledov: 722; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

92.
OBRAČUNAVANJE DDV PRI VERIŽNIH TRANSAKCIJAH
Lilijana Kšela, 2016, magistrsko delo

Opis: Med pomembnimi mejniki v razvoju evropskega sistema DDV moramo vsekakor omeniti 1. januar 1992, ko so bile odpravljene davčne meje med državami članicami Evropske unije. Če se je do tega datuma dobava blaga v drugo državo članico Evropske unije štela kot izvoz blaga, ki so ga nadzorovali carinski organi, je s tem dnem odpravljen oziroma prepovedan nadaljnji sistematičen nadzor blaga, ki se dobavlja iz ene države v drugo. Carinski organi so izgubili svoje pristojnosti za nadzor tega dela trgovine na notranjem trgu; obstoječe nadzorne mehanizme so nadomestili novi, pristojnost pa se je prenesla na davčne organe. Del nalog, ki jih je do vstopa Slovenije v Evropsko unijo opravljala carina, je odpadel na davčne zavezance. Ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je povečala tudi zunanjetrgovinska menjava. Zaradi povečanega poslovanja Slovenije z državami članicami Evropske unije so se začeli pojavljati tristranski posli in posledično tudi verižni posli med večimi udeleženci. Pravi tristranski posli potekajo med tremi udeleženci (pridobitelj, dobavitelj in prejemnik), ki so identificirani za davek na dodano vrednost v svoji državi Evropske unije. Blago poteka med udeleženci v verigi, in sicer od dobavitelja do prejemnika blaga. Pridobitelj nastopa med njima le kot neke vrste posrednik. Ti posli so z davčnega vidika v Zakonu o davku na dodano vrednost posebej urejeni. Problem nastopi pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih, npr. ko je eden od udeležencev fizična oseba, ko nastopa udeleženec iz tretje države, ko so udeleženi več kot trije davčni zavezanci, itd… V okviru magistrske naloge bom analizirala osnovne značilnosti pravih tristranskih poslov, nepravih tristranskih poslov in verižne posle. Glede na to, da je pri pravih tristranskih poslih določen kraj obdavčitve in pogoji, na osnovi katerih kupec ne obračuna DDV od pridobitve blaga, je potrebno pri nepravih tristranskih poslih in verižnih poslih pred določitvijo kraja in časa nastanka davčne obveznosti ugotoviti, kje je dobavitelj prenesel lastništvo na blagu na pridobitelja in kje mu je izročil blago. Z davčnega vidika so ti posli zelo zahtevni, zato je v Šesti smernici določena posebna ureditev, ki želi te posle poenostaviti in jih obdavčit le enkrat.
Ključne besede: tristranski posli oziroma verižne transakcije, davčna obveznost, davek na dodano vrednost (DDV), obrnjeno davčno breme, identifikacijska številka za DDV, neplačujoči gospodarski subjekt, davčni vrtiljak, pridobitev blaga, dobava blaga, uvoz, izvoz, evropsko tržišče.
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1109; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

93.
POVEZANOST MED DVIGOM STOPNJE DDV IN LIKVIDNOSTJO SLOVENSKIH BANK (PRIMERJAVA LIKVIDNOSTI BANK, PRED IN PO UVEDBI VIŠJE STOPNJE DDV)
Blaž Frešer, 2016, magistrsko delo

Opis: Likvidnost bank je ena izmed pomembnejših, če ne najpomembnejša lastnost delovanja posamezne banke, saj bankam omogoča nemoteno poslovanje in ustrezno ter dovolj hitro odzivanje na različne dogodke. Ko govorimo o likvidnosti banke, se moramo zavedati, da gre za sposobnost banke pravočasno izpolniti svoje obveznosti. Torej sposobnost, da v kratkoročnem roku razpolaga z ustreznimi likvidnimi sredstvi. V kolikor se pri likvidnosti banke pojavijo kakršne koli težave, ima lahko to odločujoč vpliv na druga področja gospodarstva ter na delovanje celotne države. V magistrskem delu smo si zastavili cilj preveriti osnovno tezo – odgovoriti na vprašanje, ali obstaja povezanost med spremembo stopnje davka na dodano vrednost in likvidnostjo slovenskih bank. V ta namen smo natančno preučili bančni sektor, davek na dodano vrednost in predvsem likvidnost. Opredelili smo regulacijo likvidnosti bank in ukrepe, ki jih izvajajo centralne banke; del magistrskega dela pa smo posvetili tudi področju vpliva likvidnosti na gospodarstvo. Nato smo nadaljevali s pregledom preteklih, že izvedenih raziskav, kjer se je pokazalo, da povečevanje likvidnih sredstev (likvidnosti) negativno vpliva na kreditno sposobnost banke. V empiričnem delu magistrskega dela smo izračunali in predstavili več kazalnikov, s katerimi lahko merimo likvidnost vseh podjetij. Uporabili smo tudi specifične kazalnike, s katerimi se meri likvidnost bank, le-ti pa so že bili prikazani v letnih poročilih bank. Podatke iz letnih poročil posameznih bank, ki so bile vključene v proučevanje, smo agregirali, tako da smo izračunali povprečne vrednosti kazalnikov za vse banke po letih in po posameznih bankah, za obdobje pred in po spremembi stopnje davka na dodano vrednost. Statistična analiza podatkov nam je omogočila podati odgovor na zastavljeni hipotezi in osnovno raziskovalno tezo.
Ključne besede: banka, bančni sektor, likvidnost banke, davek na dodano vrednost, gospodarstvo
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 1013; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (2,09 MB)

94.
Problematika obdavčitve dejavnosti oseb javnega prava z davkom na dodano vrednost
Ines Rožanc, 2016, magistrsko delo

Opis: Avtorica v magistrski nalogi analizira davčno obravnavo dejavnosti oseb javnega prava z vidika davka na dodano vrednost kot to določa Direktiva sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu DDV. Ker direktiva kot sicer zavezujoč pravni akt, ni neposredno uporabna v državah članicah EU, vsebuje pa določen cilj, ki ga morajo države članice EU doseči, pri čemer način in metodo uresničevanja tega cilja določijo nacionalni organi sami, je določbe zgoraj navedene direktive morala v svojo nacionalno zakonodajo kot polnopravna članica EU implementirati tudi Slovenija, zato so v magistrski nalogi analizirane tudi določbe slovenske DDV zakonodaje. Pomanjkanje davčne nevtralnosti in harmonizacije med državami članicami EU z vidika obdavčitve dejavnosti oseb javnega prava ter kompleksnost predpisov na tem področju predstavljajo glavne probleme, ki so posledica davčne obravnave dejavnosti oseb javnega prava v skladu z veljavno zakonodajo. V nalogi avtorica predstavi tudi možne rešitve te problematike, predvsem z vidika rešitve problema pomanjkanja davčne nevtralnosti v sistemu DDV. Opredelitev zasnove magistrske naloge. V prvem delu naloge, avtorica predstavi problematiko, obravnavano v magistrski nalogi, uporabljene metode dela ter postavi hipoteze, ki jih skozi nalogo tudi dokaže. V drugem delu sledi splošna predstavitev samega sistema DDV, predstavljene so različne pravne podlage z vidika razumevanje odnosa med evropskim in nacionalnim davčnim pravom ter zgodovina razvoja te davčne oblike v EU, s poudarkom na uvedbi in razvoju sistema DDV v Sloveniji. Analiza davčne obravnave dejavnosti oseb javnega prava z vidika DDV v skladu z Direktivo sveta 2006/112/ES ter Zakonom o davku na dodano vrednost in problemi, ki izhajajo iz take obravnave vsebuje tretji del naloge. Avtorica v četrtem delu naloge opravi tudi primerjavo obdavčitve določenih dejavnosti po posameznih državah, v petem delu pa predstavi možne rešitve obravnavane problematike. V zadnjem, šestem delu naloge, avtorica podaja zaključne ugotovitve, ki izhajajo iz v nalogi postavljenih hipotez.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, osebe javnega prava, izkrivljanje konkurence, delovanje kot organ oblasti, popolna obdavčitev, sistem povračil.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 560; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

95.
OBDAVČITEV INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI
Katja Ketiš, 2016, diplomsko delo

Opis: Problematika zaposlovanja invalidnih oseb je že od nekdaj zelo pereč problem za državo, zato je v ta namen omogočila ustanovitev invalidskih podjetij, v katerih so invalidi zaposleni in zaščiteni v skladu z zakonodajo. Prvi del diplomskega seminarja je namenjen invalidskim podjetjem, kjer bo opisana vsa pravna podlaga in zakonodaja, ki ureja poslovanje le-teh. Prav tako se bom dotaknila zakonodaje, ki ureja obdavčitev invalidskih podjetij. Velik poudarek bo predvsem v ukrepih, ki jih država zagotavlja za poslovanje ter katere subvencije in davčne olajšave lahko uporabi invalidsko podjetje pri zaposlovanju invalidnih oseb. Drugi del diplomskega seminarja je namenjen primerjavi invalidskega podjetja s podjetjem, ki nima statusa invalidskega podjetja, kjer bo na podlagi konkretnih izračunov prikazano, kako podjetje plačuje davek od dobička ter katere olajšave uporabi s strani države. Tretji del diplomskega seminarja je namenjen primerjalni obdavčitvi invalidskih podjetij v izbranih državah članicah EU s Slovenijo. Podrobno bo opisana primerjava obdavčitve invalidskih podjetij v Avstriji, Madžarski in Poljski.
Ključne besede: Invalid, invalidsko podjetje, kvotni sistem, spodbude, obdavčitev, davčne olajšave, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 29.11.2016; Ogledov: 634; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (646,39 KB)

96.
UVAJANJE DAVČNIH BLAGAJN V SLOVENSKI PRAVNI PROSTOR
Tanja Arl, 2016, diplomsko delo

Opis: Tako v Sloveniji, kot tudi v tujini je problem sive ekonomije zelo pereča tema. Hudo finančno krizo so v Sloveniji že poskušali zajeziti s številnimi davčnimi reformami, osredotočenimi predvsem na trg dela. Pojavlja pa se vedno večja težnja po povečanju davka na dodano vrednost. To naj bi po novem urejale Zakon o davčnem potrjevanju računov in z njim obvezne davčne blagajne. V nalogi je najprej v teoretičnem delu opredeljen pojem sive ekonomije in davčnih utaj. Navedeni so tudi ukrepi za zmanjševanje le-teh in med njimi najbolj pomemben ukrep gotovinskega poslovanja. V diplomski nalogi so navedeni tudi posamezni koraki potrebni pri uvedbi davčnih blagajn. Tudi nekatere druge države so posegle po uvedbi podobnega sistema kot Slovenija. V empiričnem delu naloge so povzeti ukrepi Hrvaške, Italije, Švedske in Bolgarije. Da pa bi lažje razumeli koncept davčnih blagajn je pomembno poznati tako obstoječo kot tudi predhodno zakonodajo. Vsak sistem pa ima tako svoje pozitivne kot tudi negativne lastnosti, katere bomo predstavili v nalogi v zvezi s samo uvedbo. Na koncu naloge pa so navedene še kazni in globe za neupoštevanje zakonodaje.
Ključne besede: davčne blagajne, vezana knjiga računov, siva ekonomija, FURS, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 24.11.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (986,69 KB)

97.
DAVEK NA DODANO VREDNOST - MEHANIZEM OBRNJENE DAVČNE OBVEZNOSTI
Nives Vrečič, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi se ukvarjam z mehanizmom obrnjene davčne obveznosti tako v Sloveniji, kot v EU in določenih državah članicah. Da lahko razumemo kako se uporabljajo pravila za mehanizem obrnjene davčne obveznosti so v začetku naloge opredeljeni pojmi: predmet obdavčitve, davčni zavezanec, identifikacija za namene davka na dodano vrednost, ter kraj obdavčljivih transakcij. Mehanizem obrnjene davčne obveznosti pomeni prevalitev davčnega bremena iz prodajalca na kupca oz. od izvajalca storitev na naročnika in je vsebovan že v splošnem pravilu o kraju obdavčljivih storitev. Je orodje za boj proti utajam in izmikanju plačila davka na dodano vrednst. Z novelo Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1B pa se je v naš pravni sistem vnesel mehanizem obrnjene davčne obveznosti tudi za določene rizične dejavnosti z vidika utaje davkov. Novela je implementirala opcijsko ureditev mehanizma obrnjene davčne obveznosti Direktive 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost. Prevalitev obveznosti za rizične dejavnosti pa velja samo med zavezanci za davek na dodano vrednost znotraj posamezne države članice. Ker je direktiva mehanizem obrnjene davčne obveznosti določila opcijsko, se pravila za uporabo in transakcije pri katerih se mehanizem uporabi, med državami članicami razlikujejo. Pravo se nenehno razvija. Komisija je 7. aprila 2016 predstavila akcijski načrt za posodobitev sistema DDV v EU. Cilj tega načrta je preoblikovati sedanji sistem DDV v EU, da bo enostavnejši, bolj odporen na goljufije in prijaznejši za podjetja. Zajema načela za prihodnji enotni evropski sistem DDV, kratkoročne ukrepe za boj proti davčnim goljufijam, načrte za preureditev znižane stopnje DDV, predloge za poenostavitev davčnih predpisov in elektronskega poslovanja, pa tudi napoved svežnja na področju DDV, ki bo vseboval olajšave za mala in srednja podjetja. V središču je predlog, pri katerem se pri čezmejni dobavi blaga uporabi načelo države izvora.
Ključne besede: Davek na dodano vrednost, davčni zavezanec, kraj obdavčitve, identifikacijska številka za namene DDV, mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 773; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

98.
Nezakonite evazije na področju DDV
Dorian Planinšec, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna evazija je resen problem vseh svetovnih davčnih sistemov. Slovenski davčni sistem je zgrajen na treh pomembnih vrstah davkov: neposredni davki od dohodkov, neposredni davki na premoženje, posredni davki. Davčna evazija je nezakonita izognitev davka, v primeru ko subjekt ne vloži davčne napovedi ali kadar navede neresnične podatke. Diplomsko delo obravnava davčne utaje davka na dodano vrednost v Sloveniji, dejavnike in vzroke, ki vplivajo na davčno utajevanje, ter posledice utaj. Davek na dodano vrednost (DDV) je temeljni davek na potrošnjo (posredni davek) in je vključen v ceno blaga in storitev. Poznamo več načinov utaj davka na dodano vrednost. Največjo pozornost v diplomskem delu namenjam davčnemu vrtiljaku, ki je posledica vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Gre za sistemsko in organizirano davčno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoča tako imenovani neplačujoči gospodarski subjekt. To je družba, ki je ustanovljena le za krajši čas z izključnim namenom pridobiti koristi iz obračunanega davka na dodano vrednost, ki ga državi nikoli ne plača. Poleg neplačujočega gospodarskega subjekta v vrtiljaku sodelujejo še vmesnik, posrednik in dobavitelj, ki je osnova vrtiljaka in vedno deluje v drugi državi članici Evropske unije. Opisani so tudi dejanski poskusi davčnih utaj v slovenskih podjetjih. S tem skušam prikazati dejansko sliko utaj davka na dodano vrednost pri nas in iznajdljivost slovenskih utajevalcev. Zaradi davčnih utaj država pobere manj davka na dodano vrednost, kot bi ga lahko, kar vodi v zmanjšanje proračunskih sredstev in s tem povezan nastanek davčnega dolga. Ključne besede: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, neplačujoči gospodarski subjekt.
Ključne besede: davčna evazija, davča utaja, evazija na področju DDV, davek na dodano vrednost, davčna utaja davka na dodano vrednost
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 937; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (925,37 KB)

99.
Vpliv povišanja stopnje ddv na likvidnost družb na ljse
Katja Novak, 2017, diplomsko delo

Opis: Likvidnost predstavlja glavno nit poslovanja podjetja. Namreč likvidnost nam predstavlja sposobnost poravnave vseh obveznosti v določenem časovnem obdobju ob zapadlosti le teh. Davek na dodano vrednost se je do danes že povišal kar dvakrat, in sicer zadnja sprememba se je zgodila 1.7.2013. Za podjetja, zavezane za DDV je bila to velika spremema, ki bi lahko vplivala na likvidnost. V diplomskem projektu sem tako proučevala možnost, ali je vpliv povišanja davka na dodano vrednost imelo vpliv na družbe, ki trgujejo na Ljubljanski borzi. Najprej sem opisala in predstavila kaj je likvidnost, pomen DDV-ja in predstavila Lubljansko borzo. V empiričnem delu sem izračunala izbrane kazalnike posamezno za delniške družbe na Ljubljanski borzi in za posamezni kazalnik še povprečne vrednosti vseh podjetij na leto in na obdobje. Proučevala sem kazalnike za tri leta pred povišanjem DDV, od vključno leta 2010-2012 ter od vključno leta 2014-2016.
Ključne besede: davek na dodano vrednost, likvidnost, likvidnost družb, stopnja DDV, gospodarstvo, kazalniki likvidnosti
Objavljeno: 29.11.2017; Ogledov: 633; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

100.
Izbrani problemi na področju goljufij pri ddv
Maja Brandšteter, 2018, diplomsko delo

Opis: Po ocenah Evropske komisije znaša primanjkljaj pri samo čezmejnem trgovanju kar 50 milijard prihodkov držav članic, kateri je nastal zaradi nezakonitih dejavnosti, kot so davčne goljufije. Vrzel pri pobiranju davka na dodano vrednost je leta 2015 znašala 152 milijard evrov. Evropska komisija se zaveda resnih problemov, ki so nastali vse od leta 1993, ko je bil vzpostavljen obstoječ sistem davka na dodano vrednost, ti so nastali zaradi zastarelega sistema in razvoja v gospodarstvu. Slednje je razlog, da je Komisija ukrepala in pripravlja nove predloge, ki predstavljajo daleč najbolj obsežno reformo na področju sistema davka na dodano vrednost. Predlogi so zapisani v akcijskem načrtu, ki ga je Komisija pripravila leta 2016. V diplomski nalogi smo si zato zadali cilj raziskati pomanjkljivosti davčnega sistema, iz kakšnega razloga prihaja do tako velikih zneskov primanjkljaja prihodkov, raziskati nekaj rešitev, ki bi se uvedle, da bi se doseglo zmanjšanje števila davčnih goljufij in kaj bi to pomenilo za države članice. Pred samo raziskavo pa je potrebno opredeliti izraz davčna goljufija, kakor tudi pojasniti, na kakšni podlagi veljajo trenutna pravila davčnega sistema Evropske unije.
Ključne besede: davčna goljufija, davek na dodano vrednost, davčni sistem, pomanjkljivosti davčnega sistema, predlogi izboljšave davčnega sistema EU.
Objavljeno: 26.10.2018; Ogledov: 167; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (524,85 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici