| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 185
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Akademske skupnosti kot partnerji za doseganje ciljev trajnostnega razvoja
Nomi Hrast, 2022, diplomsko delo

Opis: Univerze so pomemben partner pri oblikovanju družbe in okolja sedanjosti ter prihodnosti. Prav zato se jih uvršča med pomembne partnerje tudi, ko gre za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V pisnem delu smo preučili koncept trajnosti in trajnostnega razvoja, potrebe za nastanek in razvoj ciljev trajnostnega razvoja ter njihove omejitve. Osredotočili smo se na 17. cilj trajnostnega razvoja, ki predstavlja partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja in izmed možnih partnerjev izbrali akademske skupnosti, natančneje univerze. Slednje so pomemben partner v večdeležniških partnerstvih, ki glede na Združene Narode predstavljajo ključen korak k doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Kot izbran primer partnerstva za doseganje ciljev trajnostnega razvoja smo izbrali univerzitetna odcepljena podjetja, ki predstavljajo primer večdeležniškega partnerstva. Osredotočili smo se na univerzitetna partnerstva in strategije za doseganje ciljev trajnostnega razvoja. V praktičnem delu smo preučili Univerzo v Mariboru kot izbrano akademsko skupnost in njeno strategijo za obdobje 2021–2030 ter podpiranje inovativnega podjetniškega okolja skozi univerzitetna odcepljena podjetja.
Ključne besede: cilji trajnostnega razvoja, akademske skupnosti, trajnostni razvoj, partnerstva
Objavljeno v DKUM: 24.11.2022; Ogledov: 16; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (897,29 KB)

2.
Vpliv politike podjetja na odnos podjetja na potrošnike
Ana Marija Hustić, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga najprej obravnava vprašanji, kaj sploh podjetje je in kako podjetja v praksi nastajajo. Danes na trgu obstajajo različna podjetja, ki se razlikujejo po strukturi, pravnoorganizacijski obliki, blagu, ki ga proizvajajo, storitvah, ki jih opravljajo, in tudi po velikosti. Vsako podjetje ima svojevrsten poslovni proces ter različne razvojne, strukturne in druge potrebe, ki bodisi posredno bodisi neposredno vplivajo na poslovanje podjetja in na njegov odnos do potrošnikov. Zaradi tega je v diplomski nalogi vezano na poslovni odnos med podjetji in potrošniki obrazloženo, kaj je poslovni proces podjetja ter katere in kakšne so tipične potrebe podjetij. V nadaljevanju se diplomska naloga osredotoča na politiko podjetja in potrebno vizijo, smotre, poslanstvo in temeljne cilje podjetja ter vse to povezuje s potrošniki. Pojasnjeno je, kje najdemo potrošnike in kaj je za njih značilno, zakaj podjetja potrebujejo potrošnike za njihov uspeh, kaj podjetja ponujajo svojim potrošnikom, da zadovoljijo svoje podjetniške potrebe, ter kaj s tem potrošniki pridobijo (korist). Na ta način je s pomočjo izbrane literature po eni strani predstavljeno, kako politika in potrebe podjetja vplivajo na potrošnike, po drugi strani pa tudi zrcalna slika tega vprašanja, kako mora podjetje v praksi ravnati, da doseže ugodnejši konkurenčni položaj na trgu in da ugodi vse nenehno spreminjajoče se potrebe potrošnikov.
Ključne besede: podjetje, politika podjetja, vizija, poslanstvo, temeljni cilji, udeleženci podjetja, potrošniki.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

3.
Vrednotenje smisla življenja in postavljanja življenjskih ciljev v povezavi z učno uspešnostjo pri mladostnikih : magistrsko delo
Nina Potočnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Vsak posameznik znotraj svojega življenja išče smisel za katerega je vredno živeti in za katerega si prizadeva biti uspešnejši. Človek, ki v svojem obstoju ne najde smisla, lahko kaj kmalu zapade v tesnobo in občutek brezpredmetnosti. S prizadevanjem, da vsak posameznik najde svoj smisel in svojo življenjsko nalogo, je psiholog in psihoterapevt dr. Viktor Frankl razvil svojo teorijo imenovano logoterapija. Cilj magistrskega dela je preučiti ali je vrednotenje smiselnosti življenja in postavljanja življenjskih ciljev povezano z učno uspešnostjo pri mladostnikih. Za namen raziskovanja in zbiranja podatkov smo uporabili prevzeti vprašalnik PIL (Purpose In Life) ali tako imenovano lestvico življenjskih ciljev. V raziskavi je sodelovalo 656 anketiranih mladostnikov, dijakov in dijakinj 2., 3. in 4. letnikov slovenskih srednjih šol. Ugotovili smo šibko vendar pozitivno povezanost vrednotenja smiselnosti življenja in učne uspešnosti, pri čemer so mladostniki, ki so življenje vrednotili kot bolj smiselno dosegali višjo učno uspešnost. Podobno so pokazale analize glede povezanosti postavljanja življenjskih ciljev in učne uspešnosti. Tudi tukaj so mladostniki, ki so si postavljali cilje dosegali višjo učno uspešnost. Preverjali smo tudi (ne)odločenost mladostnikov, kaj želijo v življenju početi v povezavi z učno uspešnostjo. Mladostniki, ki so odločeni, kaj želijo delati v življenju so dosegali višje akademske uspehe od tistih, ki so neodločeni.
Ključne besede: smisel življenja, življenjski cilji, Viktor Frankl, učna uspešnost, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 12.10.2022; Ogledov: 47; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

4.
Management v zdravstvenih domovih za zagotavljanje kakovostne zdravstvene pomoči
Sanja Žeželj, 2022, diplomsko delo

Opis: Danes je za nudenje kakovostne zdravstvene pomoči ključnega pomena management in ravnanje s človeškimi viri v zdravstvenih domovih. Pri doseganju maksimalne kakovosti organizacije in izvajanja storitve oziroma nudenja zdravstvene pomoči pacientom so pomembne tudi kompetence in lastnosti managerja, ki vodi zdravstveni dom, ter kompetence in lastnosti zaposlenih zdravnikov. Manager, ki vodi zdravstveni dom, mora imeti jasne cilje in dobro izdelano vizijo ter strategijo za doseganje kakovosti. Da se dosežejo zastavljeni cilji in strategije zdravstvenega doma, je zelo pomembno zaposliti pravo osebo na pravo mesto v pravem času. Zato je tudi ključnega pomena, kako se kandidate za zaposlitev točkuje in oceni.
Ključne besede: management, kakovost, lastnosti, cilji, vizije
Objavljeno v DKUM: 23.06.2022; Ogledov: 248; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (2,63 MB)

5.
Percepcija psihologov o poklicni identiteti : magistrsko delo
Petra Vincetič, 2022, magistrsko delo

Opis: Tekom dveh študij smo raziskali poklicno identiteto psihologov. Poklicna identiteta zajema samozaznane značilnosti, relevantne za poklic osebe. V prvi študiji, ki je bila replikacija, smo preučili, katere cilje so psihologi zaznavali kot izključne za psihološke intervencije, katere naloge so dojemali kot izključno psihološke ter katere naloge so videli kot deljene z drugimi strokovnjaki. To smo storili na podlagi vsebinske analize odgovorov 71 udeležencev na tri odprta vprašanja. Najpogosteje navedeni cilji so bili promocija spremembe, promocija blagostanja, izboljšanje posameznika, psihološko znanje, podpora posameznika, razrešitev stiske, razumevanje posameznika in medosebni odnosi. Najpogosteje navedene psihološke naloge so bile psihološka diagnostika, psihološko testiranje, psihološko svetovanje, psihoterapija in svetovanje. Kljub temu da navedeni cilji in naloge niso bili nujno edinstveno psihološki, smo jih interpretirali kot pomembne za psihologe in njihovo poklicno identiteto. V drugi študiji smo razvili nov Vprašalnik poklicne identitete psihologov. Vprašalnik je vseboval štiri dimenzije; Globalno identiteto, Kompetentnost, Pripadnost skupini psihologov in Edinstvenost. Na vzorcu 236 psihologov smo preverili psihometrične značilnosti vprašalnika. Končna faktorska struktura vprašalnika z 21 postavkami je bila jasna in je pojasnila pribl. 43 % variance. Vprašalnik je bil v celoti zanesljiv pri Cronbachovem α = ,86. Posamezne dimenzije so bile od nizko zanesljive pri Cronbachovem α = ,67 do visoko zanesljive pri Cronbachovem α = ,81. Preverili smo tudi povezanost med poklicno identiteto ter delovnim zadovoljstvom, ki sta se izkazala kot pomembno zmerno pozitivno povezana. Psihologi so v splošnem samoporočali močno poklicno identiteto ter visoko delovno zadovoljstvo.
Ključne besede: cilji psihološke intervencije, psihološke naloge, poklicna identiteta, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 247; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

6.
Delovanje NSA z vidika legitimnosti, legalnosti in moralnosti : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Manca Hauptman, 2021, diplomsko delo

Opis: National Security Agency (v nadaljevanju NSA), po slovensko Agencija za nacionalno varnost, je največja obveščevalna služba Združenih držav Amerike. Agencija izvaja visoko specializirane tehnološke dejavnosti, s katerimi zbira obveščevalne podatke, ki jih pridobiva s pomočjo kibernetskih operacij in informacijskih tehnoloških sredstev ter jih oblikuje v informacije, pomembne za učinkovito zagotavljanje nacionalne varnosti pred grožnjami ameriškim vladnim informacijskim sistemom in ameriškim življenjskim interesom. National Security Agency se je leta 1952, na podlagi tajnega memoranduma, preoblikovala iz Varnostne agencije za oborožene sile (AFSA). Ker velja za tajno organizacijo, je njeno delovanje prikrito javnosti, zato do sedemdesetih let 20. stoletja organizacije javnost ni poznala. NSA je vladna organizacija, zato jo opredeljujemo kot zakonito organizacijo, ki bi morala pri izvajanju svojega dela spoštovati ustavo in zakone. Najpomembnejše bi moralo biti spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin prebivalcev Združenih držav Amerike. Kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin spodkopava legitimnost in moralnost delovanja NSA. Da bi NSA užival spoštovanje javnosti, bi si moral v večji meri prizadevati za legitimnost in moralnost svojega delovanja. Cilj NSA bi moral biti zagotavljanje nacionalne varnosti in spoštovanje prebivalstva oziroma vsakega posameznika.
Ključne besede: nacionalna varnost, Agencija za nacionalno varnost, cilji in naloge, Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.11.2021; Ogledov: 333; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (463,19 KB)

7.
Oblikovanje in evalvacija modula razvijanja socialnih veščin za mlajše odrasle
Barbara Peras, 2021, magistrsko delo

Opis: V pričujočem magistrskem delu smo proučevali program projektnega učenja mlajših odraslih ter oblikovali in evalvirali modul socialnih veščin za mlajše odrasle. V teoretičnem delu smo se dotaknili zgodovine projektnega učenja, opisali ciljno skupino in cilje programa ter kurikulum programa PUM-O. V osrednjem delu naloge smo teoretično predstavili teme oblikovanega modula socialnih veščin. Teme so bile: komunikacija, stres, strah, osebnost, motivacija in zaposlitev. Izbrali smo teme, za katere smo določili, da so pomembne za kakovosten osebnostni razvoj vsakega posameznika. Nato smo razložili še Herbartovo artikulacijo pouka, ker je bila le-ta podlaga za oblikovanje delavnic. Na koncu teoretičnega dela smo oblikovali "modul razvijanja socialnih kompetenc za mlajše odrasle", ki je namenjen prav udeležencem programa PUM-O. Modul je zasnovan v obliki dinamičnih, interaktivnih delavnic, saj smo želeli zagotoviti aktivno sodelovanje med udeleženci. V empiričnem delu naloge smo modul socialnih veščin za mlajše odrasle evalvirali iz treh zornih kotov. Ti so iz vidika visokošolskega učitelja, študenta in mentorjev programa PUM-O. Izvedli smo kvalitativno empirično raziskavo s pomočjo anketnega vprašalnika. Na podlagi pridobljenih podatkov smo primerjali razlike o časovnem okviru delavnic, zanimivosti in nezanimivosti oziroma neučinkovitosti delavnic, ter mnenja o kvizu najhitrejša roka. S pomočjo raziskave smo želeli ugotoviti, ali opažamo razlike med odgovori mentorjev, visokošolskega učitelja in študenta. Na podlagi pridobljenih podatkov smo ugotovili, da do razlik prihaja pri vsebinsko usmerjenih vprašanjih (časovni okvir delavnice in kviz 'hitra roka'), kjer mnenja mentorjev programa PUM-O odstopajo zaradi dolgoletnih izkušenj na področju izobraževanja mlajših odraslih. Glede na to, da širša javnost, predvsem študenti pedagoške smeri, ne pozna dovolj problematike mlajših odraslih, bi bilo zelo koristno, da bi študenti z udeleženci programa izvajali delavnice s področja poklicne identitete, osebnostne rasti in splošne poučenosti na fakulteti ali v prostorih programa PUM-O.
Ključne besede: PUM-O, projektno učenje, mlajši odrasli, evalvacija, socialne veščine, osebnost, cilji
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
Trajnostni razvoj in družbena odgovornost v skupini Domel, d. d.
Darija Meolic, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu preučujemo trajnostni razvoj in družbeno odgovornost ter matriko marketinškega spleta v soodvisnosti le-teh skozi tri dimenzije trajnostnega razvoja oz. koncepta trojnega izida (angl. Triple Bottom Line). V teoretičnem delu se osredotočimo predvsem na opredelitve trajnostnega razvoja in naštejemo ter opišemo njegove globalne cilje, ki so bili sprejeti leta 2015 kot Agenda 2030. Kot pomemben del trajnostnega razvoja, predstavimo vse tri dimenzije koncepta trojnega izida. Ker sta trajnostni razvoj in družbena odgovornost povezana in enega brez drugega ni, se osredotočimo na opredelitve družbene odgovornosti, na njene koristi in konkurenčne prednosti ter opišemo na kakšne načine je lahko podjetje družbeno odgovorno v vseh treh dimenzijah koncepta trojnega izida, torej do družbe, okolja in gospodarstva. V teoretičnem delu magistrskega dela preučujemo opredelitve marketinga in marketinškega spleta 7 marketinških P-jev, katerega prikažemo tudi v obliki matrike. Teoretični del magistrskega dela nadgradimo ob primeru skupine Domel, d. d., ki je znana po tem, da stremi k trajnostnem razvoju in družbeni odgovornosti. Najpomembnejše vrednote skupine so ustvarjalnost in ambicioznost, odgovornost in gospodarnost, spoštovanje in sodelovanje, skrb za stranke in zaposlene ter pripadnost. V skupini Domel, d. d., te vrednote oživijo v vsakdanjem poslovanju in se izražajo v močni povezanosti z okolico, v skrbi za njene najšibkejše člane in v spoštovanju naravne dediščine. Poskušamo ugotoviti, na kakšne načine in s katerimi aktivnostmi skupina Domel, d. d. stremi k trajnostnemu razvoju, na kakšne načine izkazuje svojo druženo odgovornost in skrb do družbe, okolja ter gospodarstva. Oblikujemo marketinški splet 7 marketinških P-jev skupine Domel, d. d., in raziščemo kako skupina uporablja trajnostni razvoj in družbeno odgovornost kot marketinški pristop na svojem Facebook profilu. V magistrskem delu predstavimo zadrugo Mondragon kot primer dobre prakse in jo primerjamo s skupino Domel, d. d. Poskušamo ugotoviti katerim globalnim ciljem trajnostnega razvoja izbrana skupina sledi in kakšne koristi oz. konkurenčne prednosti prinaša družbena odgovornost podjetij.
Ključne besede: trajnostni razvoj, cilji trajnostnega razvoja, dimenzije trajnostnega razvoja, družbena odgovornost, marketing, marketinški splet
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 720; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

9.
Cilji za spremembo osebnosti in namerne spremembe v osebnosti pri študentih
Maruša Kekec, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu nas je zanimalo, kakšne cilje za spremembo osebnostnih lastnosti imajo študenti psihologije in kako se ti cilji povezujejo z njihovo samooceno osebnosti in oceno njihove osebnosti s strani pomembnih drugih. Zanimalo nas je tudi, ali se želijo posamezniki bolj spremeniti, če je samospoštovanje, samoučinkovitost ali psihično blagostanje nižje izraženo. Ugotoviti smo želeli, v kolikšni meri lahko s pomočjo intervencije za spodbujanje namernih sprememb v osebnosti udeleženci dosežejo želene spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih in kakšni so učinki sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju. Naš vzorec je zajemal 61 študentov, starih med 19 in 24 let, ki so izpolnili vprašalnike BFI, C-BFI, SPANE, SWLS, RPWB, SLCS-R in GSES. Vprašalnik BFI – bližnji je bil uporabljen za oceni osebnosti udeležencev s strani starša in prijatelja. Udeleženci so sodelovali v trimesečni intervenciji, katere namen je bil spodbuditi namerne spremembe v izbranih osebnostnih lastnostih. Spremembe v izraženosti osebnostnih lastnosti med začetkom in koncem semestra smo preverili s pomočjo Wilcoxovega testa predznačnih rangov. Za preverjanje učinkov sprememb v osebnosti na spremembe v blagostanju smo uporabili multiplo regresijsko analizo. Ugotovili smo, da si udeleženci nižje izražene ekstravertnost, vestnost, sprejemljivost in odprtost želijo zvišati, višje izražen nevroticizem pa znižati. Posamezniki si želijo zvišati/znižati tiste osebnostne lastnosti, za katere so prijatelji ali starši ocenili, da so nizko/visoko izražene. Posamezniki z nižjim samospoštovanjem si želijo osebnostne lastnosti bolj spremeniti, medtem ko si bolj samoučinkoviti osebnostnih sprememb želijo v manjši meri. Osebnostno se želijo bolj spremeniti tisti posamezniki, ki so manj zadovoljni s svojim življenjem, doživljajo nižjo pozitivno in višjo negativno emocionalnost ter imajo nižje izraženo psihološko blagostanje. Naša trimesečna intervencija je bila učinkovita pri posameznikih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali zvišati ekstravertnost in znižati nevroticizem. Pri udeležencih, ki so si na začetku semestra kot cilj za spremembo osebnosti izbrali vestnost, je med semestrom prišlo do učinka v obratno smer, saj se je izraženost znižala in ne zvišala. Znotraj subjektivnega blagostanja nismo ugotovili, da bi spremembe v osebnosti med semestrom pomembno napovedovale večjo porast v zadovoljstvu z življenjem. Medtem ko smo ugotovili, da zvišanje odprtosti med začetkom in koncem semestra napoveduje večji porast v psihološkem blagostanju v tem obdobju. Naša raziskava je prva tovrstna v našem okolju, in kaže, da si posamezniki želijo sprememb v osebnosti ter da so namerne spremembe v osebnosti mogoče. Poleg tega se kaže pozitiven učinek sprememb v osebnosti na psihološko blagostanje.
Ključne besede: cilji za spremembo osebnosti, namerne spremembe v osebnosti, samospoštovanje, samoučinkovitost, blagostanje
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 504; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

10.
FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Helena Slameršak, 2009, diplomsko delo

Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole. Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole. V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 487; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici