| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 19
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ANALIZA ZAHTEV ZA BLAGAJNIŠKO POSLOVANJE V PRODAJNEM CENTRU
Sonja Pirš, 2015, diplomsko delo

Opis: Blagajniško poslovanje je sestavni del gotovinskega plačilnega prometa, ki ga za gospodarstvo upravljajo banke in hranilnice. Blagajniško poslovanje pomeni sprejemanje gotovine v poslovnih sistemih in izplačevanje gotovine iz poslovnega sistema. To so poslovni dogodki, ki se zgodijo med dvema ali več gospodarskimi subjekti ali fizično osebo. Blagajna je prioriteta za vsako poslovanja, ki jo mora upravljati blagajnik. Blagajnik skenira vse izdelke s pomočjo črtne kode, ki je nekje na izdelku, to izvede s pomočjo laserske tehnologije. Ko je vso blago poskenirano, kupec izbire način plačila: knjižni denar, gotovina ali denar na poti. Zaradi hitrega razvoja tehnologije, je vedno pogostejša samopostrežna blagajna. To je naprava, ki vodi kupca skozi nakup glasovno, kot tudi z navodili na zaslonu preko vseh korakov nakupa. Kupec ima pregled nad procesom skeniranja in plačevanja ter občutek večje vključenosti v proces. Da bi lahko zmanjšali čas čakanja na blagajni, sem skozi diplomsko delo predstavila kdaj nastanejo zastoji in podala rešitve za odpravo zastojev na blagajni. Reševala sem probleme, kako bi bile blagajničarke hitrejše pri svojem delu in kako bi jih razbremenili pri zaključevanju blagajne.
Ključne besede: blagajna, blagajničarka, blagajniško poslovanje, kartica ugodnosti, plačilna kartica, vrste blagajn
Objavljeno: 18.03.2021; Ogledov: 92; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

2.
Analiza programa zvestobe Petrol klub
Mitja Vračko, 2020, diplomsko delo

Opis: Živimo v svetu, v katerem dejanja tržnikov igrajo pomembno vlogo v našem življenju. Obkroženi smo z nenehnimi tržnimi dražljaji v obliki številnih oglasov, ki tekmujejo za našo pozornost in denar. Oglasi nam prikazujejo, kako naj počnemo stvari, pa naj bo to recikliranje, uživanje alkohola, kakšne hiše in avtomobile naj kupujemo, nekaterih namen je celo, naj ocenjujemo druge na podlagi tega, katere izdelke kupujejo in katerih ne. Po drugi strani pa se moramo na ta sporočila tudi zanašati in jim delno verjeti, saj pričakujemo, da bodo kupljeni izdelki res kvalitetni, varni ter delujoči na način predstavljen v njih. Pri pridobivanju kupcev pa niso pomembna le oglasna sporočila, temveč tudi poprodajne aktivnosti podjetij, med katere spadajo tudi programi zvestobe. Preko njih trgovci nudijo svojim odjemalcem različne ugodnosti v obliki popustov, zbiranja nalepk, predkupnih pravic do izdelkov ipd., s katerimi želijo tako ohraniti pridobljene kupce, kot tudi pridobiti nove. Diplomski projekt je zasnovan tako, da je v prvem delu predstavljena vsa teorija, od zgodovine in samih začetkov programov zvestobe, definicije kdo odjemalci so in kakšni so njihovi vzorci obnašanja. Delo se nadaljuje s preučitvijo področja pomena zvestobe odjemalcev za podjetja, teoretični del pa se zaključi z definicijo programov zvestobe: kaj so, kakšen je njihov namen, kako jih zasnovati, predstavljene so tudi njihove glavne prednosti in slabosti. Temu sledi poglavje predstavitve treh podjetij z naftnimi derivati ter njihovih programov zvestobe, s poudarkom na podjetju Petrol in njegovemu programu zvestobe Petrol klub. V nadaljevanju se predstavijo rezultati in ugotovitve raziskave, katera je bila izvedena s pomočjo ankete na bencinskem servisu le med člani Petrol kluba. Anketa je bila izvedena v pisni obliki, anketiranim je bila zagotovljena anonimnost pri reševanju. Rezultati so nam omogočili vpogled v percepcijo programa zvestobe Petrol klub v očeh njegovih članov, kar je pripomoglo k sami analizi omenjenega programa zvestobe. Na koncu diplomskega projekta so predstavljeni načini izboljšanja uporabniške izkušnje članov Petrol kluba, prav tako je navedenih nekaj predlogov izboljšav programa zvestobe Petrol klub.
Ključne besede: program zvestobe, odjemalci, podjetje, zvestoba, ugodnosti, Petrol klub.
Objavljeno: 17.11.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (456,67 KB)

3.
Analiza prodajnih cen
Nastja Sivka, 2018, diplomsko delo

Opis: Konkurenca na trgu je velika. Trg je zasičen z različnimi blagovnimi znamkami in izdelki. Vsi bi želeli vedeti, kaj so najpomembnejši faktorji, ki vplivajo na nakupno odločitev. Dejstvo je, da preprostega odgovora ni. Lahko pa z gotovostjo trdimo, da sta cena in preplet komunikacijskih aktivnosti dva izmed ključnih elementov. Čokolada Milka zavzema več kot 44 % trga s čokoladami, Gorenjka več kot 12 %, Dorina predstavlja okoli 11 %, trgovske blagovne znamke okoli 10 % in Lindt dobra 2 %. Če povzamemo analizo cen, ima Mercator najnižje cene pri čokoladah trgovske blagovne znamke. Vsekakor pa je glavni favorit na trgu čokolad Spar, saj ima široko paleto izdelkov in je cenovno konkurenčen glede na trg. Pri trgovski blagovni znamki je cenovna primerjava malce težja, saj je velik dejavnik, ki vpliva na ceno, sama sestava izdelka. Produkti blagovnih znamk naj bi zagotavljali isto kakovost pri različnih trgovcih, pri trgovskih blagovnih znamkah pa so lahko odstopanja precejšnja, v odvisnosti ali trgovec zasleduje kvaliteto ali zgolj ceno.
Ključne besede: analiza prodajnih cen, konkurenca, blagovna znamka, kakovost, trgovci, politika cen, slovenski trg, prodajna cena, popusti, ugodnosti, promocija, življenjski cikel izdelka, promocijske cene, diferencirane cene, analiza raziskave, cenovna primerjava
Objavljeno: 19.09.2019; Ogledov: 533; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (9,19 MB)

4.
Prehod iz papirnatega poslovanja na elektronsko poslovanje na primeru kartic ugodnosti v podjetju Afp d.o.o.
Nina Globočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo opisali papirnato poslovanje,elektronsko poslovanje predstavili prednosti in slabosti obeh,opisali bomo tudi kartice ugodnosti ter predstavili podjetje AFP d.o.o.
Ključne besede: Elektronsko poslovanje papirnato poslovanje kartice ugodnosti podjetje AFP d.o.o.
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 390; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

5.
Pravica iskalcev zaposlitve do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici
Tanja Plevčak, 2017, diplomsko delo

Opis: V zadnjih nekaj desetletjih se je osredotočenost problematike prostega gibanja preusmerila od delavcev proti državljanstvu EU, od uveljavitve katerega status delavca ni več edina pot, ki omogoča državljanom EU dostop do socialnih ugodnosti v državi članici gostiteljici. Od uvedbe državljanstva EU je bilo prosto gibanje in prebivanje v drugi državi članici namreč omogočeno tudi ekonomsko neaktivnim osebam, s tem pa tudi iskalcem zaposlitve. Zato predmetna diplomska naloga najprej, v sklopu pravnega okvira dostopa do socialnih ugodnosti iskalcev zaposlitve v državi članici gostiteljici obravnava pravico do prostega gibanja in prebivanja teh v državi članici gostiteljici, nato pa pravila o dostopu do socialnih ugodnosti na podlagi sekundarne zakonodaje oziroma Direktive 2004/38, pri čemer pa je pomembno vlogo pri opredeljevanju ohlapnih pojmov odigrala tudi sodna praksa Sodišča EU. V zvezi s tem diplomska naloga analizira sodno prakso Sodišča EU s tega področja, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, da je Sodišče EU do nedavnega širilo splošne in ohlapne pojme določb dostopa do socialnih ugodnosti na podlagi sklicevanja na državljanstvo EU, ki ga je opredelilo kot »temeljni status« ter na podlagi načela enakega obravnavanja pokazalo naklonjenost pri podeljevanju socialnih ugodnosti tudi ekonomsko neaktivnim državljanom. Vendar pa se je Sodišče EU od te prakse oddaljilo ter odločilo za bolj omejevalne ukrepe na podlagi očitkov držav članic o pojavu socialnega turizma ter pokazalo naklonjenost »modelu integracije« oziroma pristne povezave z državo članico gostiteljico, kar je postalo jasno z odločitvijo v zadevi Dano. To prakso je Sodišče nadaljevalo tudi v nedavnih zadevah Alimanović ter Garcia-Nieto. Obe zadevi sta podrobno analizirani, saj se nanašata na kategorijo iskalcev zaposlitve. Sodišče EU je v zadevi Alimanović natančneje opredelilo položaj iskalcev zaposlitve, ki so bili v državi članici gostiteljici predhodno zaposleni ter postali neprostovoljno brezposelni, v zadevi Garcia-Nieto pa položaj iskalcev prve zaposlitve v prvih treh mesecih prebivanja v državi članici gostiteljici. V skladu z analizo omenjenih zadev izpostavljam predvsem preobrat v odločanju Sodišča na področju dostopa do socialnih ugodnosti, ki se je začelo posluževati bolj dobesednega pristopa k pravilom v Direktivi 2004/38, čeprav s tem iz dostopa do socialnih ugodnosti avtomatično izključuje znatno število državljanov EU. Menim, da tako omejujoč pristop Sodišča EU v nedavni sodni praksi kaže na zelo omejeno vizijo socialne solidanosti ter na to, da bodo v prihodnje, če bo Sodišče nadaljevalo z omenjeno sodno prakso, uživali »temeljni status« državljanstva EU ter nanj vezane pravice zgolj delavci ter premožni migranti EU, ki socialne pomoči niso potrebni.
Ključne besede: Ekonomsko neaktive osebe, socialne ugodnosti, iskalci zaposlitve, načelo enakega obravnavanja, nesorazmerno breme, sistem socialne pomoči, Evropska Unija, Direktiva 2004/38.
Objavljeno: 27.10.2017; Ogledov: 698; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (905,35 KB)

6.
PARITETNA KLAVZULA V KONKURENČNEM PRAVU EU
Matic Nedog, 2016, magistrsko delo

Opis: Naloga celovito obravnava obligacijskopravne in konkurenčnopravne vidike uporabe paritetnih klavzul. Slednje so analizirane tudi s primerjalnega vidika konkurenčnega prava EU in konkurenčnega prava ZDA. Po uvodnem delu so predstavljena pravnoteoretična izhodišča pravnoposlovnih paritetnih klavzul, različne pojavne oblike paritetnih klavzul in njihova sistematična razvrstitev. Klasifikacija različnih oblik paritetnih klavzul je ponazorjena tudi shematsko in s praktičnimi primeri posameznih oblik paritetnih klavzul. Paritetne klavzule so analizirane v ločenih poglavjih glede na logično razmejitev posameznih oblik paritetnih klavzul. V posameznih poglavjih so analizirani potencialni protikonkurenčni učinki uporabe določene oblike paritetnih klavzul ob upoštevanju relevantne sodne prakse, prakse organov za varstvo konkurence, pravnoteoretičnih stališč ter logičnih izpeljav. Iz analize potencialnih protikonkurenčnih učinkov uporabe paritetnih klavzul izhaja, da lahko njihova uporaba negativno vpliva na konkurenco predvsem v tržnih okoljih, kjer jih uporabljajo podjetja, ki imajo znatno tržno moč vsaj na eni stopnji distribucijske verige in/ali je uporaba (istih ali podobnih) paritetnih klavzul na istem upoštevnem trgu množično razširjena. V nasprotnih primerih, kadar so paritetne klavzule uporabljene na fragmentiranih trgih in/ali jih na istem upoštevnem trgu ne uporablja večje število podjetij, pa lahko tovrstne klavzule ustvarjajo nekatere pozitivne učinke na konkurenco, saj omogočajo večjo transparentnost cen in vzpodbujajo podjetja k medsebojeni (cenovni in necenovni) konkurenci, posledica česar so nižje cene blaga ali storitev za končne potrošnike. V tem smislu naloga analizira tudi potencialne prokonkurenčne učinke uporabe paritetnih klavzul, ki utegnejo odtehtati protikonkurenčne učinke. Iz obravnavanih primerov iz sodne prakse in prakse organov za varstvo konkurence je razvidno, da so paritetne klavzule običajno vsebovane v vertikalnih sporazumih, sklenjenih med podjetji, ki poslujejo na različnih stopnjah proizvodne ali distribucijske verige. Paritetne klavzule so torej potencialno omejevalna določila v vertikalnih sporazumih, za katere velja v konkurenčnem pravu EU poseben pravni režim. V nalogi je analiziran pravni okvir za presojo paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev na podlagi pravil konkurenčnega prava EU. V tej zvezi naloga obravnava temeljne vidike presoje paritetnih klavzul kot vertikalnih omejitev za izvzetje iz področja uporabe člena 101(1) PDEU na podlagi skupinske izjeme za vertikalne sporazume. Naloga se zaključuje z ugotovitvijo, da so podjetja v evropskem prostoru v pravni negotovosti glede veljavnosti dogovorov, ki vsebujejo paritetne klavzule, saj so le-te v konkruenčnem pravu EU urejene pomanjkljivo. Dodatno antinomijo na tem področju povzročajo posamezni nacionalni zakonodajalci s sprejetjem ad hoc predpisov, ki predvidevajo (absolutno) prepoved uporabe paritetnih klavzul na določenih gospodarskih področjih. V zaključku so predstavljeni pričakovani normativni ukrepi s strani Evropske komisije na področju paritetnih klavzul. V sklepnem delu so prav tako izpeljani ključni elementi za presojo paritetnih klavzul v skladu s pravili konkurenčnega prava EU.
Ključne besede: Klavzula največjih ugodnosti, MFN klavzula, paritetna klavzula, platforma, dvostranski trgi, konkurenčno pravo EU, vertikalni sporazumi, vertikalne omejitve
Objavljeno: 08.03.2017; Ogledov: 1009; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
DAVČNE IN SOCIALNE UGODNOSTI OBMEJNIH DELAVCEV V EVROPSKI UNIJI
Jasmina Tabaković, 2016, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo analizira davčno- in socialnopravni položaj obmejnih delavcev v Evropski uniji, ki se pri uveljavljanju davčnih in socialnih ugodnosti v čezmejnem okolju soočajo z izzivi zaradi pravil na nacionalni, mednarodni in nadnacionalni ravni. Medtem ko so sistemi socialne varnosti koordinirano urejeni, neposredno obdavčenje dohodkov obmejnih delavcev v pravu EU ni niti harmonizirano niti koordinirano, ampak je v pristojnosti suverenega izvrševanja davčnih politik držav članic, ki so v izogib dvojnemu obdavčenju sprejele konvencije o preprečevanju dvojnega obdavčenja po priporočilih Vzorčne konvencije OECD, prav tako pa so zavezane k spoštovanju nadnacionalnih načel in določb Pogodbe o delovanju Evropske unije in Pogodbe o Evropski uniji. Kljub obstoju dvostranskih davčnih konvencij porazdelitev davčnih pristojnosti vselej ne prinaša enakomerne obremenitve davčnih zavezancev in odpira mnogo vprašanj, in sicer od vprašanja pravičnosti obdavčitve, (ne)upravičenosti dodelitve ugodnosti, manj ugodnega obravnavanja ali celo do diskriminatornega obravnavanja, pa tudi do obravnavanja, ki per se ni v nasprotju s pravili nadnacionalnega prava, ter do vprašanja opravičenosti dvojne; bodisi ekonomske bodisi pravne obdavčitve. Odgovori na postavljena vprašanja v magistrskem delu prinašajo enoten zaključek, da lahko vztrajanje držav članic pri nacionalni davčni politiki, ki postavlja obmejne delavce v manj ugoden položaj, vodi do demografskega deficita in izkrivljanja davčne konkurence. Zato je nujna integracija nacionalnega davčnega sistema ali vsaj uskladitev fiskalnega režima z režimom sosednje države članice. V prihodnosti lahko takšna uskladitev privede do spontane harmonizacije neposrednega obdavčenja obmejnih delavcev, ki bi bila dobrodošla za ohranitev stabilnosti notranjega trga EU. Pri uveljavljanju socialnih ugodnosti so lahko obmejni delavci deležni tveganj zaradi uporabe dveh različnih zakonodaj ali pa, za razliko od davčnih ugodnosti, uživajo socialne dajatve po najugodnejši zakonodaji držav članic. V magistrskem delu je prikazan tudi položaj slovenskih obmejnih delavcev, zaposlenih v Avstriji, ki so z ukinitvijo davčne olajšave, za katero je Ustavno sodišče Republike Slovenije v letu 2013 ugotovilo neskladnost z načelom enakosti, zavezani k doplačilu davka v višjem znesku kot pred letom 2014. Z ukinitvijo olajšave obmejni delavci sicer niso višje obdavčeni kot preostali rezidenti, saj država izvršuje svoje davčne pristojnosti v čezmejnih situacijah enako kot v primerljivih domačih situacijah. Kljub temu ostajajo odprta vprašaja, ali so obmejni delavci ob uresničevanju temeljnih svoboščin prostega gibanja zaradi manj ugodne davčne obravnave diskriminirani.
Ključne besede: prosto gibanje obmejnih delavcev in samozaposlenih, rezident in nerezident, davčna suverenost, prepoved diskriminacije, izogibanje dvojnega obdavčenja, davčne in socialne ugodnosti
Objavljeno: 15.11.2016; Ogledov: 1731; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
UPORABA KARTICE UGODNOSTI IN NJEN VPLIV NA POSLOVANJE PODJETJA
Anja Polajžer, 2016, magistrsko delo

Opis: Še nedolgo tega je bila prodaja oziroma nakup materialnih dobrin zelo enostavno opravilo, tako za trgovca kot za odjemalca. Danes pa je konkurenca med trgovci vedno večja, odjemalci so postali bolj informirani in zahtevnejši. Dolgoletna vlaganja v razvoj in rast podjetij danes niso več garancija, da trgovec ohrani (ali razširi) mrežo odjemalcev. Trgovcem se je z uvedbo kartice ugodnosti, kot novim orodjem za komunikacijo med ponudnikom in odjemalcem, ponudila priložnost za spoznavanje potrošniških navad odjemalcev in na tej osnovi se je povečala prodaja. S kartico ugodnosti se danes ukvarja širok nabor akterjev v trgovski verigi. To so lastniki, proizvajalci, dobavitelji, oglaševalne agencije, mediji, analitiki in številni drugi. Lahko bi rekli, da je kartica ugodnosti uspešen projekt v primeru, če je v njegovo pripravo in izvedbo vključenih več akterjev. Projekt se vsekakor začne z idejo o tem, kaj naj bi kartica ugodnosti predstavljala. Dogovoriti se je potrebno, kdo v podjetju in kdo od zunanjih partnerjev, bo sodeloval v pripravi pogojev in realizaciji. Pri tem je treba oceniti, kakšne odhodke oziroma zmanjšanje prihodkov bo za podjetje pomenilo vzpostavitev projekta kartice ugodnosti ter kakšen strošek bo pripravljeno trgovsko podjetje prevzeti za nagrajevanje odjemalcev. V fazi zagona projekta izdelave kartice je treba obvezno dobiti odgovore na vprašanja o deležu stroškov, ki jih bo kril dobavitelj oziroma dobavitelji, v smislu nižanja nabavnih cen in dodatnih popustov za artikle iz projekta kartice ugodnosti. Najpomembnejše za uspešnost projekta pa je pozitiven rezultat, se pravi, da bo učinek kartice ugodnosti opravičil vse z njo povezane odhodke in prinesel še dodano vrednost. Pogoj za analize podatkov, pridobljenih preko kartice ugodnosti je, da ima trgovsko podjetje vzpostavljen koncept upravljanja odnosov z odjemalci (v nadaljevanju CRM), ki bo omogočil analiziranje, razvrščanje in na osnovi tega tudi načrtovanje procesov. Bistvo analize je v tem, da trgovec ve, ali bo rezultat dosegel planirane prihodke. Namen CRM-a pa ni izključno ugotavljanje stanja, pač pa tudi predvideti reakcije odjemalcev in znižanje stroškov. Učinki, ob enkratni izvedbi akcije s kartico ugodnosti, so običajno težko izmerljivi. Poleg akcije vplivajo na rezultat, ob enem pa so pomembni tudi vremenski pogoji, letni čas, prazniki, oglaševanja konkurence, gospodarski položaj družbe in tudi kupna moč odjemalcev. Pri večkratni ponovitvi akcij se lahko ustvari določen vzorec možnosti in ugotovi dejanska možna učinkovitost akcije. Trg je neusmiljen, zato je naloga trgovskih podjetij vedno zahtevnejša. Biti morajo v trendu in poskrbeti, da se bodo njihovi odjemalci vedno radi vračali k ponovnim nakupom.
Ključne besede: zvestoba, zadovoljstvo, kartica ugodnosti, programi zvestobe.
Objavljeno: 22.08.2016; Ogledov: 927; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (957,31 KB)

9.
SOCIALNE PRAVICE ŠTUDENTOV, KI ŠTUDIRAJO V DRUGIH DRŽAVAH ČLANICAH EVROPSKE UNIJE
Saša Kovačič, 2015, diplomsko delo

Opis: Socialne ugodnosti študenta se razlikujejo glede na status, ki ga ima po pravu Evropske Unije. Delavec, kot ekonomsko aktivna oseba ima pravico do enakih prejemkov socialne varnosti in ostalih socialnih ugodnosti kot državljani države gostiteljice. Te pravice se nanašajo na bolniško nadomestilo in materinstvo (zdravstveno oskrbo in denarne prejemke), ugodnosti za starostnike, vdovske pokojnine, prejemke za primer nesreče pri delu, poklicne bolezni, smrti in brezposelnosti, invalidnine ter družinske dodatke. Prav tako ima delavec migrant na podlagi enakih pravic in pod enakimi pogoji dostop do usposabljanja v poklicnih šolah in centrih za prekvalifikacijo, pod kar pa spadata tudi visokošolsko in univerzitetno izobraževanje. Delavcem, samozaposlenim osebam, osebam, ki ohranijo takšen status in članom njihovih družin je država članica dolžna dodeliti tudi pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Otrok ekonomsko aktivne osebe je, enako kot delavec, upravičen do enakega obravnavanja z domačimi državljani, kar vključuje tudi socialne ugodnosti, ki olajšujejo izobraževanje (štipendije in posojila za kritje šolnin oz. stroškov vzdrževanja). Študenti, kot ekonomsko neaktivne osebe pa morajo, v kolikor želijo prebivati v drugi državi članici v obdobju daljšem od treh mesecev izpolnjevati dva pogoja. Imeti morajo zadostna sredstva (zase in za svoje družinske člane), da ne postanejo breme sistema socialne pomoči v državi članici gostiteljici, poleg tega pa morajo v državi članici gostiteljici imeti urejeno tudi celovito zavarovalno kritje za primer bolezni. Do pridobitve pravice državljana do stalnega prebivališča (ta se lahko zahteva po petih letih neprekinjenega bivanja v državi članici gostiteljici) je od države članice odvisno ali bo ekonomsko neaktivnemu državljanu Unije, ki ni njen državljan dodelila pomoč za vzdrževanje v času študija, vključno s poklicnim usposabljanjem, ki obsega študentske pomoči ali študentska posojila. Za kritje stroškov študentov za vzdrževanje je upravičeno, da država članica tako pomoč dodeli le tistim študentom, ki so izkazali določeno stopnjo vključitve v družbo te države.
Ključne besede: socialne ugodnosti, ekonomsko aktivne osebe, ekonomsko neaktivne osebe, šolnine, štipendije, študentska posojila, Evropska unija, sodna praksa, Uredba 492/2011, Direktiva 2004/38
Objavljeno: 22.04.2016; Ogledov: 1896; Prenosov: 73
.pdf Celotno besedilo (909,34 KB)

10.
PRAVNI POLOŽAJ ROMSKIH OTROK PRI IZOBRAŽEVANJU V PREKMURJU
Veronika Vučko, 2015, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija vlaga precej naporov v vključevanje Romov v vrtce in obvezno šolo in v njihovo integracijo v večinsko kulturo na splošno. Predšolski otroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajne oddelke. Kljub vsemu je značilen majhen delež romskih otrok, vključenih že v predšolsko vzgojo v vrtcih. Država posebej obravnava in šolam za vzgojo in izobraževanje romskih učencev priznava določene ugodnosti, ki jih bom deloma v nadaljevanju tudi predstavila. V okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo deluje študijska skupina učiteljev, ki poučujejo romske učence. Žal pa je izstop učencev Romov iz šolskega sistema že v osnovni šoli nesorazmerno velik. Osnovna težava je neznanje slovenskega jezika, sledi nestalen obisk oz. izostajanje od pouka in na splošno učna neuspešnost. Nizka izobrazbena raven Romov v kombinaciji z drugačnimi življenjskimi navadami in pogoji ne omogoča enostavnih rešitev na področju sistema vzgoje in izobraževanja. Delež otrok, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, še vedno ostaja nizek, kar vpliva na potrebe po nadaljevanju motivacije za izobraževanje tudi odraslih Romov. Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, so: inkluzija ali vključevanje proti segregaciji; jezik, kultura in identiteta; neprilagojena organizacija dela; nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok (odnos do izobraževanja in nespodbudno domače okolje); neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin; razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom. Nikakor ne gre prezreti, da na kakovost in možnosti izobraževanja romskih otrok zelo vplivajo tudi specifična identiteta in kultura družbe ter pogoji njihovega življenja, na katere vrtec ali šola navsezadnje ne moreta vplivati neposredno. Zato je za izvajanje strategije vzgoje in izobraževanja ter izboljševanje položaja tam, kjer ni zadovoljiv, nujno vključevanje in koordinirano delovanje vseh relevantnih državnih inštitucij. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport se je za reševanje vprašanj, ki presegajo problematiko izobraževanja, vendar pa na izobraževanje vplivajo, povezalo z drugimi resornimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za zdravje ter z Ministrstvom RS za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je sodelovalo s slednjim ministrstvom predvsem na naslednjih področjih: pri možnostih za prejemanje socialnih in družinskih pomoči v funkcionalni obliki, programi javnih del v povezavi z izobraževanjem, štipendiranje in programi usposabljanja za poklice. Prav tako bo še naprej podpiralo raziskovalne in razvojne projekte, ki podpirajo ukrepe v skladu s to strategijo. Zveza Romov Slovenije je sodelovala pri celotni pripravi strateškega dokumenta. Prav tako bo sodelovala pri poučevanju in učenju romskega jezika, zgodovine in kulture, pri pripravi gradiv in pri vseh drugih oblikah in načinih izobraževanja. Izboljšanje položaja Romov v Evropi se uvršča med prednostne naloge uresničevanja programov odprave socialne izključenosti in socialne kohezije ter odprave predsodkov in nestrpnosti. Številne študije in mednarodna poročila uvrščajo Rome v izrazito socialno ogrožene marginalne skupine. Vendar pa bodo ukrepi »pozitivne diskriminacije« dosegli svoj namen le, če bodo usmerjeni v točno določen cilj in če bodo časovno omejeni, kot je potrebno, da se dosežejo »enake možnosti«, nikakor pa to ne sme postati trajna oblika reševanja, ki bi lahko vodila k prikritim potem za zlorabljanje le-tega.
Ključne besede: integracija Romov v kulturo, državne ugodnosti pri vzgoji in izobraževanju, inkluzija in segregacija, državne inštitucije, raziskovalni in razvojni projekti, pozitivna diskriminacija.
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 1004; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici