1. DAVČNE OAZEVesna Bolte, 2009, diplomsko delo Opis: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital.
Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke.
Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve.
Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Ključne besede: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje.
Objavljeno v DKUM: 21.02.2023; Ogledov: 132; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (373,19 KB) |
2. Raziskava dejavnikov davčne morale v SlovenijiMaja Keglič, 2021, diplomsko delo Opis: Davek je splošna obvezna dajatev davčnih zavezancev, ki je namenjena kritju skupnih izdatkov države. To je za uspešno delovanje države še kako pomembno, zato je prav, da se vsak posameznik zaveda, da je potrebno davčno zakonodajo spoštovati. Vedno pa se najde kdo, ki pravila krši in poskuša davke utajiti. Za takšne osebe so predpisane ustrezne sankcije. Namen diplomske naloge je ugotoviti pripravljenost posameznikov v Sloveniji za plačilo davkov in izmeriti stopnjo njihove davčne morale.
Najprej za lažje razumevanje pojasnimo nekaj osnovnih pojmov, povezanih z davčno moralo. Pojasnimo pojem davčne morale, davčne etike, davčne mentalitete, davčne kulture, davčne prevare, davčnega izogibanja, davčne utaje in davčne discipline. Davčna morala pomeni notranjo pripravljenost davčnega zavezanca, da svoje davčne obveznosti izpolni v skladu s predpisi.
V osrednjem delu je predstavimo nekaj dejavnikov, ki vplivajo na davčno moralo. Ugotovimo, da na davčno moralo vplivajo družbeno demografski dejavniki (spol, starost, zakonski stan, religija), družbeno ekonomski dejavniki (zaupanje v državo in nacionalni ponos, dohodek davčnih zavezancev, kompleksnost davčne zakonodaje), osebnostne lastnosti posameznikov (makiavelizem, avtoritarizem, samopodoba, potreba po dosežkih) in vrednote (benevolenca, hedonizem, moč, konformnost).
Zadnji del predstavlja analizo raziskave dejavnikov davčne morale. Raziskava kaže, da ima makiavelizem določen vpliv na davčno moralo posameznika. Ljudi, za katere je značilen makiavelizem, skrbi le za lastne cilje in interese ne pa tudi za občutke drugih ljudi. Takšnim ljudem ni mar za posledice pri utaji davkov in so tudi zelo spretni pri kršitvah.
Ključne besede: Davčna morala, davčna utaja, davki, davčni zavezanec, davčna disciplina, makiavelizem
Objavljeno v DKUM: 16.06.2021; Ogledov: 703; Prenosov: 158
Celotno besedilo (444,20 KB) |
3. Vpliv davčne pismenosti na davčno sodelovanjeMonika Strauss, 2020, magistrsko delo Opis: Gospodarska rast in razvoj sta dva izmed osrednjih ekonomskih ciljev vsake države, ki se
dosegajo na podlagi pobranih javnofinančnih prihodkov. Za nemoteno izvajanje vseh
aktivnosti, ki zagotavljajo obstoj in razvoj države, so potrebni prihodki. Slednje država
ustvari na podlagi pobiranja davkov od svojih davkoplačevalcev. Iz različnih razlogov
prihaja do utaj davkov, kar za države pomeni primanjkljaj davčnih prihodkov, zato je
toliko bolj pomembno, da država usmeri pogled v raziskovanje odnosa državljanov do
obdavčevanja in v raziskovanje njihove davčne morale ter tako opredeli strategije za
povečanje davčne pismenosti.
V raziskavi smo preverjali, kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje
davkoplačevalcev. Uvodnemu delu sledi pregled spoznanj iz literature s področja davčne
pismenosti in davčnega sodelovanja kot podlaga za empirično raziskavo v drugem delu
naloge. Pri pregledu literature smo proučevali povezavo med davčno pismenostjo,
davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri
dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način
izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in
demografskimi ter socioekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež
razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična
oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.V raziskavi smo preverjali kako davčna pismenost vpliva na davčno sodelovanje davkoplačevalcev. V samem začetku smo napravili pregled literature s področja davčne pismenosti in davčnega sodelovanja, kar nam je dalo teoretična izhodišča za empirično raziskavo. Pri pregledu literature smo ugotovili in spoznali povezavo med davčno pismenostjo, davčnim sodelovanjem in davčno moralo posameznika.
V empiričnem delu raziskave smo se omejili na izračun stopnje davčne pismenosti pri dveh ciljnih skupinah (študenti in samozaposlene fizične osebe). Oblikovali smo način izračuna davčne pismenosti in analizirali povezavo med stopnjo davčne pismenosti in demografskimi in socio-ekonomskimi dejavniki. V nalogi smo pokazali, da največji delež razlik v davčni pismenosti pojasni status zaposlitve (študent ali samozaposlena fizična oseba). Manjši vpliv imata višina dohodka ter stopnja izobrazbe.
Ključne besede: davčna pismenost, finančna pismenost, davčno sodelovanje, davčna morala, davčna utaja, siva ekonomija
Objavljeno v DKUM: 09.02.2021; Ogledov: 834; Prenosov: 193
Celotno besedilo (1,48 MB) |
4. Utaja davkov v nogometu : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeKlemen Knavs, 2018, diplomsko delo Opis: Nogomet je v zadnjih letih postal globalno eden izmed najbolj priljubljenih športov na svetu kar pa prinaša tako dobre kot tudi slabe stvari. Prihaja namreč do zlorab, oziroma negativizma v temu športu, ki ga posledično postavlja v slabo luč. Obenem je priljubljenost tega športa tako velika, da se mnoge deviantnosti, pogosto spregleda. Ena od oblik delinkventnega vedenja je tudi utaja davkov s strani nogometnih igralcev, trenerjev in managerjev. Namen diplomskega dela je predstaviti resnost in stanje problema.
V Sloveniji tovrstni pojav ni razširjen. To smo preverili s poizvedovanjem pri Nogometni zvezi Slovenije, pri Policiji in pri Finančni upravi Republike Slovenije ter s pomočjo intervjuja z osebo, ki je davčni strokovnjak in nekdanji predsednik Nogometne zveze Slovenije. Čeprav mediji pogosto trdijo, da je pri nas ogromno korupcije in da živimo v nepošteni državi, lahko rečemo, da naši športniki redno poravnavajo svoje obveznosti do države. Policija in Finančna uprava Republike Slovenije namreč nimata zabeleženega nobenega primera utaje davkov v nogometu oz. v katerem koli drugem športu pri nas.
Zaradi razširjenosti in škodljivosti tovrstnega pojava v nogometu po svetu in dejstvu, da to počno tudi znani ljudje, ki so marsikomu za vzgled, je potrebno ljudi opozoriti na škodo, ki jo tovrstno vedenje povzroča.
Ključne besede: diplomske naloge, davki, utaja davkov, nogomet, denar, pohlep
Objavljeno v DKUM: 14.01.2019; Ogledov: 982; Prenosov: 95
Celotno besedilo (565,30 KB) |
5. Davčne oaze in obdavčitev poklicnih športnikovAlan Hočevar, 2018, magistrsko delo Opis: Zadnja leta medije polnijo članki in prispevki o velikih davčnih utajah najbolj znanih profesionalnih športnikov, kot sta Cristiano Ronaldo in Lionel Messi. Zaradi aktualnosti teme v javnosti smo se odločili, da raziščemo razloge in načine, kako se profesionalni športniki izogibajo plačilu visokih davkov.
Profesionalni športniki se zaradi visokih davkov znajdejo v najvišjem dohodninskem razredu, zaradi česar so njihovi dohodki obdavčeni po najvišjih stopnjah. Med drugim je bilo ugotovljeno, da se profesionalni športniki problematike visokih davkov lahko lotijo na dva načina. En način je, da davčno rezidentstvo prijavijo v državi z nizkimi davčnimi stopnjami. To je način, ki je uporaben za profesionalne športnike, ki se ukvarjajo z individualnimi športi, saj niso kot npr. nogometaši vezani na državo kluba, za katerega igrajo, ampak lahko trenirajo sami (brez sotekmovalcev), kjerkoli na svetu. Drug način, ki se ga poslužujejo (in je sedaj tudi medijsko odmeven) je odvajanje dela svojega dohodka na davčne oaze. Tega načina se večinoma poslužujejo športniki ekipnih športov, saj so zaradi izbranega športa vezani na svoje soigralce in tako tudi na klub, za katerega igrajo.
Da bi preverili, koliko lahko športniki profitirajo z odvajanjem dela dohodka na davčne oaze, smo se lotili primerjave obdavčitve v državah s tradicionalnim davčnim sistemom in jih primerjali z obdavčitvami v davčnih oazah.
Izračuni naše raziskave so pokazali, da je obdavčitev v davčnih oazah nižja kot obdavčitev v državah s tradicionalnim davčnim sistemom. Zaradi tega se športnikom, ki se ukvarjajo z individualnimi športi in športnikom, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, splača, da del svojega dohodka odvajajo na davčne oaze. Po drugi strani pa je bilo ugotovljeno, da države s tradicionalnim davčnim sistemom, kljub višjim davčnim stopnjam, športnikom nudijo številne druge ugodnosti, ki pa se nanašajo predvsem na njihovo življenje po končani profesionalni karieri. Te ugodnosti so numerično težko merljive, so pa velikokrat razlog prijave (ohranitve) davčnega rezidentstva v državah s tradicionalnim davčnim sistemom.
Ključne besede: Davki, davčni sistem, davčne oaze, obdavčitev profesionalnih športnikov, utaja davkov
Objavljeno v DKUM: 20.12.2018; Ogledov: 1099; Prenosov: 206
Celotno besedilo (798,15 KB) |
6. Raziskava vpliva vrednot na davčno moralo v slovenijiTeja Hribšek, 2018, diplomsko delo Opis: Besedo davek dandanes slišimo na vsakem koraku. Z davki se srečujemo vsakodnevno, saj je to ena izmed dolžnosti, ki jo opravlja vsak izmed nas. Tudi zato so davki še toliko pomembnejši v poslovnem svetu, za katerega menimo, da če ni poštenosti in zaupanja, se poslovni odnosi zelo težko (učinkovito) odvijajo, zato se morajo tako pravne kot tudi fizične osebe zavedati, kaj je prav in kaj narobe.
Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, starost, dohodek, zakonski stan, izobrazba, religioznost, socialne norme, različni družbenoekonomski in makroekonomski dejavniki ter vrednote. Vendar se pri vsem tem moramo vprašati, kako to, da so davčni zavezanci voljni sprejeti davčno politiko, zakaj se nekateri izogibajo plačevanja davkov ter zakaj drugi, čeprav je tveganje razkritja nizko, kljub vsemu davčno obveznost izpolnujejo.
Finančna in gospodarska kriza je tako pri nas kot v številnih drugih državah povzročila tako imenovani proračunski primanjkljaj. Hkrati pa je to glavni vir, ki privablja oblast ter raziskovalce k raziskovanju.
Med pisanjem diplomskega projekta smo se predvsem osredotočili na osnovne pojme, ki so povezani z davčno problematiko, prav tako smo se dotaknili Adlerjeve teorije družbenega interesa in s pomočjo anketnega vprašalnika naredili raziskavo, v kateri smo skušali raziskati vrednote in moralno razmišljanje Slovencev. Pod drobnogled smo vzeli njihove vrednote – katere se jim zdijo najpomembnejše in v kolikšni meri.
Ključne besede: davčna morala, davčna mentaliteta, davčna disciplina, davčna etika, davčna utaja, vrednote davčnih zavezancev, družbeni interes
Objavljeno v DKUM: 04.12.2018; Ogledov: 871; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,06 MB) |
7. Davčne utaje pri oddajanju nepremičninIgor Kotarščak, 2018, diplomsko delo Opis: Davki predstavljajo glavni proračunski prihodek, s katerim država financira svoje delovanje. Poznamo več različnih vrst davkov in eden izmed njih je tudi davek od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Sem spadajo premičnine in nepremičnine, katerim smo se mi posvetili. Ker pa posamezniki niso najbolj naklonjeni plačevanju davkov, se pojavljajo davčne utaje, ki so predmet obravnave našega diplomskega projekta. Področje nepremičnin je po našem mnenju pomembno gospodarsko področje, ki veliko prinese v državni proračun. Odločili smo se, da ravno zato v diplomskem projektu predstavimo nepravilnosti, ki se dogajajo na tem področju v zvezi s plačevanjem davčnih obveznosti.
V diplomskem projektu smo opredelili in na kratko predstavili sistem obdavčitve pri oddajanju nepremičnin, postopek, kako pridemo do davčne osnove, in davčne obveznosti. Zaradi primerjave smo enako naredili za Hrvaško. Predstavili smo sodobne poti oddajanja nepremičnin po spletu, kakšna je obdavčitev in načine davčne optimizacije na tem področju. Potem smo podrobneje predstavili davčne utaje pri oddaji nepremičnin, najprej z definicijo, kaj je davčna utaja, nato pa s primeri, ki se dogajajo v praksi. Na koncu smo predstavili še podatke o višini pobranih davkov ter številu davčnih nepravilnosti na navedenem področju.
Ključne besede: davek, dohodek, nepremičnina, davčna utaja, davčna obveznost, davčna osnova, davčna optimizacija.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2018; Ogledov: 1095; Prenosov: 145
Celotno besedilo (1,35 MB) |
8. Davčne utaje in davčno inšpiciranjeUrša Trlep, 2018, diplomsko delo Opis: Davčne utaje so problem, s katerim se srečujejo prav vse države. Posledica takšnih dejanj je manjši priliv v proračun in posledično manj sredstev države za investicije in tudi storitve, ki smo jih deležni vsi državljani.
Davčnih utaj ni mogoče odpraviti, lahko pa se jih z različnimi ukrepi omejuje in odkriva. K zmanjševanju davčnih utaj lahko najbolj pripomore jasna in nedvoumna zakonodaja. Ne samo zakonodaja v okviru posamezne države, ampak tudi zakonodaja, ki ureja določena področja poslovanja na mednarodnem nivoju. Zato želimo predstaviti nekatere ukrepe, ki so pripomogli k zmanjševanju davčnih utaj v Sloveniji in EU. Za primerjavo bomo povzeti podatke, ki prikažejo finančne učinke teh ukrepov v Sloveniji in širše.
V Sloveniji opravlja dejavnost pobiranja davkov FURS, ki s svojimi nadzornimi aktivnostmi, katere se začnejo s kontrolo prejetega davčnega obračuna, s vsebinsko kontrolo prejetih dokumentov, inšpekcijskimi nadzori, finančnimi preiskavami in aktivnostmi mobilnih oddelkov, skrbi za učinkovito pobiranje davkov in odkrivanje davčnih utaj. Z zbranimi podatki želimo predstaviti obseg nadzornih aktivnosti FURS-a in finančne učinke le-teh.
Ključne besede: davčna utaja, siva ekonomija, davčne blagajne, nadzor, DDV
Objavljeno v DKUM: 22.10.2018; Ogledov: 786; Prenosov: 129
Celotno besedilo (866,82 KB) |
9. Vpliv vrednot na davčno moraloMirha Kenjar, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem projektu smo opredelili pojme, kot so davčna morala, davčna etika, davčna utaja, davčna disciplina, davčna mentaliteta, ter dejavnike, ki oblikujejo davčno moralo.
Davčno moralo lahko opišemo kot odnos davčnih zavezancev do plačevanja davkov. Vsaki državi je v interesu, da je davčna morala njenih davčnih zavezancev visoka, saj se državni proračuni financirajo iz davkov. Mnogi ljudje verjetno pridejo v skušnjavo, da bi utajevali davek, ampak pri tem bi morali že v oz. pred samim začetkom utajevanja vedeti, katere so koristi in posledice utajevanja davkov.
Na davčno moralo vplivajo različni dejavniki, kot so spol, izobrazba, religija, zakonski stan, socialne norme, dohodek, zaupanje v pravni sistem ter različni makroekonomski dejavniki. V našem primeru nas je zanimalo, kako vrednote posameznikov vplivajo na davčno moralo. Prišli smo do sklepa, da imajo vrednote velik vpliv na davčno moralo. Posamezniki, ki imajo v ospredju prosocialne vrednote, so bolj davčno moralni, medtem ko imajo posamezniki, pri katerih so v ospredju proosebne vrednote, nižjo davčno moralo.
Ključne besede: davčna morala, davčna utaja, davčna etika, davčna kultura, davčna mentaliteta, vrednote davčnih zavezancev
Objavljeno v DKUM: 07.11.2017; Ogledov: 1078; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,49 MB) |
10. MEDNARODNA IZMENJAVA INFORMACIJ V DAVČNIH ZADEVAHNina Krivanik, 2016, magistrsko delo Opis: Država z davčnimi utajami vsakoletno izgubi velik del denarja, ki naj bi bil posredno namenjen državljanom. Država z davkoplačevalskim denarjem skrbi za institucije, ki jih ljudje nujno potrebujemo za kakovostno življenje v skupnosti. Nekatere izmed teh institucij so šolstvo, zdravstvo, in še bi lahko naštevali. Če se davkoplačevalski denar posameznih bogatašev, politikov, trgovcev z mamili, medijskih osebnosti ter športnikov utaji, namesto da bi doprinesel k izboljšanju kakovosti bivanja vseh ljudi, nastane problem. Problem, s katerim se vedno pobližje srečuje svet. Kljub vedno večjim naporom za kakovosten in učinkovit boj proti davčnim utajam, na dan vedno znova prihajajo davčne afere, ki pretresajo javnost. Afere velikih razsežnosti, ki nam vedno znova dajo misliti o ljudeh, njihovi etiki, kulturi in miselnosti, ter o njihovih normah in vrednotah. Medsebojna pomoč držav in sledenje finančnim interesom bi naj doprineslo k zmanjševanju davčnih utaj. A vendar ni vse tako črno belo, saj nemalokrat naletimo na težave pri neskladjih davčnih politik ali pa pri nesodelovanju držav.
V magistrskem delu smo pod drobnogled vzeli zanimivo tematiko mednarodne izmenjave informacij v davčnih zadevah. Najprej smo pregledali pravne podlage mednarodne izmenjave, opredelili povod za nastanek ter začetke izmenjave. Predstavili smo učinke mednarodne izmenjave, tako pozitivne kot negativne. Natančneje smo opisali proces izmenjave podatkov Finančne uprave Republike Slovenije, in strnili trende, ki se obetajo na Slovenskem in Evropskem področju.
Kriza - tako gospodarska kot finančna, je s povečanjem proračunskega primanjkljaja vzbudila zanimanje držav, da začnejo iskati vpliv na davke. Vpliv na davčne goljufije ima globalizacija z vsemi pripadajočimi procesi. Zato je pomembno, da države odpravijo davčna neskladja in začnejo tesno sodelovati. Le tako bodo lahko premagale davčne utaje. Zastavljeno trditev, da vseh davčnih goljufij ni moč preprečiti s samodejno izmenjavo informacij v davčnih zadevah, smo potrdili, saj bodo utajevalci vedno našli nove poti in načine utajevanja davka, prav tako pa vse države nočejo sodelovati v tem procesu.
V drugem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika raziskovali kako na izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo družbene norme, ali obstajajo statistično pomembne razlike med spoloma v povprečni vrednosti stopnje strinjanja glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem, ter ali Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije. Raziskovali smo tudi, ali bi davčni upravi prijavili gotovinske dohodke. Ugotovili smo, da na namen izpolnjevanje davčnih obveznosti vplivajo osebne, subjektivne ter deskriptivne norme. Kar z drugimi besedami pomeni, da na posameznikov namen izpolnjevanja davčnih obveznosti vplivajo lastni standardi oziroma lastna pričakovanja obnašanja oziroma pravilnega ravnanja v določeni situaciji, ki izhajajo iz ponotranjenih injunktivnih, subjektivnih in deskriptivnih norm. Vplivajo tudi pričakovanja naših najbližjih, ter standardi, ki se razvijejo iz opazovanja dejanskega obnašanje ostalih ljudi v določeni situaciji davčnega ravnanja. Z analiziranjem podatkov smo prišli do spoznanja, da med spoloma ne obstajajo statistično pomembne razlike glede namenov izpolnjevanja davčnih obveznosti in zaupanja v davčni sistem. Raziskali smo tudi, da Slovenci zaupajo v davčni sistem Republike Slovenije, saj menijo, da je pregleden in pravičen, manj pa se strinjajo s trditvijo da je naravnan tako, da ga razume tudi nestrokovna javnost. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica anketiranih davčni upravi ne bi prijavila gotovinskega dohodka, sicer obdavčljivega.
Ključne besede: Mednarodna izmenjava informacij, davek, davčna kultura, davčna utaja, davčna uprava.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2017; Ogledov: 1832; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,07 MB) |
