| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA ZAKONA O DAVKU NA DODANO VREDNOST MED SLOVENIJO IN PORTUGALSKO
Nastja Kramer, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Naredili smo primerjavi dveh med sabo zelo podobnih držav glede stopnje gospodarske razvitosti. Prišli smo do spoznanja, da sta si tudi preučevana Zakona o davku na dodano vrednost zelo podobna in to samo zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, saj državi kot članici zavezujejo njene temeljne pogodbe, med drugim tudi Šesta direktiva, ki vsebuje temeljne predpise s področja DDV. Prav zaradi tega državi uporabljata enako kreditno metodo za izračun DDV-ja. Prav tako so obdavčljive transakcije pri obeh državah enake, tudi bistvo v definiciji davčnega zavezanca je podobno, glede kraja in časa obdavčitve razlik ni. Najbolj izstopajoča razlika med zakonoma je v davčni stopnji posamezne države. Slovenija ima dve davčni stopnji, splošno 20 % in znižano 8,5 %. Portugalska pa ima tri davčne stopnje, splošno 21 %, vmesno 13 % in znižano 6 %. Velika razlika je tudi v obdavčenju hrane in alkohola v trgovinah in restavracijah. Pri oprostitvah pride do manjših razlik pri oprostitvah za dejavnosti, ki so v javnem interesu. Prav tako pride do manjših razlik pri vračilu DDV glede zneska, pri katerem se vračilo lahko zahteva. Obveznosti davčnih zavezancev so enake v obeh državah, razlika je samo v času, v katerem je potrebno predložiti obračun in v tem, da je davčno obdobje trimesečje v primeru, ko je zavezance v enem letu dosegel obdavčljiv promet blaga/storitev do vključno 210.000 € v Sloveniji ali 650.000 € na Portugalskem. Glede posebnih ureditev imata določene posebne ureditve enake, vsaka država pa ima še kakšno svojo, ki je druga nima. Torej lahko zaključimo, da je veliko podobnosti in malo manj razlik, ki jih ne moremo zanemariti. Čeprav te razlike pa niso tako izstopajoče, da bi zaradi njih prišlo do večjih prednosti oziroma slabosti za davčne zavezance v posamezni državi, kot tudi ne za državni proračun.
Ključne besede: Računovodske obveznosti, Obračun davka, Obdavčljiv dogodek, Načelo namembnega kraja, Pravna/popolna oprostitev, Blago, Uvoz blaga, Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, Zakon, Države članice, Premičnine, Obveznost plačila, Neprava/delna oprostitev, Načelo države porekla, Obrnjena davčna obveznost, Prodajni kupon, Storitve, Šesta direktiva, Davčni zavezanec, Obveznosti davčnega zavezanca, Oprostitev plačila DDV, Davek na dodano vrednost, Davčna utaja, Davčni zastopnik, Obdavčljive transakcij
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 2865; Prenosov: 243
.pdf Celotno besedilo (938,61 KB)

2.
ODKRIVANJE DAVČNIH UTAJ PREKO SISTEMA ODKRIVANJA IN PREPREČEVANJA PRANJA DENARJA
Beti Privšek, 2015, magistrsko delo

Opis: Država za svoje delovanje potrebuje finančna sredstva. Zato si vsaka država želi vzpostaviti učinkovit davčni sistem, torej logično zaokrožen sistem veljavnih davkov, ki bi ji zagotavljal zanesljiv in stalen vir finančnih sredstev. Obenem so seveda davki prisilna dajatev, zato pri ljudeh že od nekdaj vzbujajo odpor, še posebej v državah z nizko stopnjo davčne morale in etike. Prav zaradi tega nesoglasja med državo in davkoplačevalci prihaja do izogibanj plačila davkov, ki so lahko zakonita ali nezakonita. Davčna utaja, kot način nezakonitega izogibanja plačila davka, je problem večine držav EU, med drugim tudi Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS). Sistem davka na dodano vrednost je sistem, ki je zelo ranljiv in primeren za raznovrstne oblike utajevanja davka, predvsem sistemske, organizirane utaje, torej utaje, kjer se izkorišča sam sistem obdavčitve z DDV. V okviru obstoječih finančnih sistemov članic EU se gibljejo ogromne vsote denarja, ki izvirajo prav iz naslova ustvarjenih dobičkov iz davčnih goljufij. Med njimi imajo utaje davka na dodano vrednost posebno mesto, saj omogočajo ne samo neplačevanje zakonsko določenega davka, ampak celo pridobivanje nezakonitih sredstev neposredno od države. Vse transakcije v verigi tovrstnih goljufij se izvršujejo v okviru obstoječih finančnih sistemov. Za delovanje sistemskih utaj DDV je torej potrebno zlorabiti finančni sistem, največkrat banke, kajti vpletene družbe in z njimi povezane fizične osebe potrebujejo finančni sistem za dva poglavitna namena; prvič za dvige nezakonito pridobljenih dobičkov in drugič za pranje ustvarjenih dobičkov iz naslova davčnih goljufij. V boju proti davčnim utajam se države trudijo uvesti raznovrstne ukrepe in strategije, s čimer bi vzpostavile čim učinkovitejši sistem za hitro in učinkovito odkrivanje davčnih utaj. V okviru magistrske naloge bo predstavljeno odkrivanje davčnih utaj preko sistema za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V zvezi s tem je v nalogi predstavljeno, kako deluje takšen sistem v RS in katere so prednosti delovanja takšnega sistema, obenem bodo predstavljeni glavni dejavniki za delovanje učinkovitega sistema odkrivanja davčnih utaj preko tovrstnih sistemov. Kot eden od pomembnih elementov v celotnem sistemu odkrivanja in preprečevanja pranja denarja in z njim povezanimi kaznivimi dejanji pa bo v nalogi prikazana tudi vloga Urada RS za preprečevanje pranja denarja (v nadaljevanju: Urad), ki deluje kot posrednik med finančnim sistemom in pristojnimi organi odkrivanja in pregona kaznivih dejanj. Pri tem bo v nalogi poudarek na prikazu sodelovanja med Uradom in Finančno upravo RS. Kaznivo dejanje pranja denarja in davčna zatajitev sta pogosto tesno povezani kaznivi dejanji, zato je za uspešno in hitro odkrivanje ter prepoznavanje obeh kaznivih dejanj bistveno tesno sodelovanje obeh organov. V nalogi bo podan tudi primerjalno pravni prikaz navedene problematiko v sosednji Italiji. Primerjava z Italijo ni naključna, ampak temelji na dejstvu, da Urad v svojih analizah vsako leto zaznava sumljive transakcije, povezane z italijanskimi pravnimi in/ali fizičnimi osebami, ki jih je v svojih tipologijah poimenoval kar »italijanska tipologija« in so največkrat povezane ravno s kaznivim dejanjem davčne zatajitve. O pomembni vlogi pri odkrivanju davčnih goljufij s strani pristojnih organov za preprečevanje pranja denarja je zapisano tudi v Akcijskem načrtu za okrepljen boj proti davčnim goljufijam in davčnim utajam v Sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu EU dne 6. 12. 2012. V njem je Komisija med drugim zapisala, da je treba na obravnavanem področju izboljšati davčno upravljanje in v zvezi s tem okrepiti sodelovanje tudi pri drugih organih kazenskega pregona, zlasti organih, odgovornih za preprečevanje pranja denarja, sodstvo in socialno varnost.
Ključne besede: davčna utaja, kaznivo dejanje pranja denarja, predhodno kaznivo dejanje, sistemske utaje davka na dodano vrednost, sistem za odkrivanje in preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, skrbni pregled stranke, analiza tveganja, sistem sporočanja sumljivih transakcij
Objavljeno: 03.07.2015; Ogledov: 1702; Prenosov: 592
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

3.
Nezakonite evazije na področju DDV
Dorian Planinšec, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna evazija je resen problem vseh svetovnih davčnih sistemov. Slovenski davčni sistem je zgrajen na treh pomembnih vrstah davkov: neposredni davki od dohodkov, neposredni davki na premoženje, posredni davki. Davčna evazija je nezakonita izognitev davka, v primeru ko subjekt ne vloži davčne napovedi ali kadar navede neresnične podatke. Diplomsko delo obravnava davčne utaje davka na dodano vrednost v Sloveniji, dejavnike in vzroke, ki vplivajo na davčno utajevanje, ter posledice utaj. Davek na dodano vrednost (DDV) je temeljni davek na potrošnjo (posredni davek) in je vključen v ceno blaga in storitev. Poznamo več načinov utaj davka na dodano vrednost. Največjo pozornost v diplomskem delu namenjam davčnemu vrtiljaku, ki je posledica vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Gre za sistemsko in organizirano davčno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoča tako imenovani neplačujoči gospodarski subjekt. To je družba, ki je ustanovljena le za krajši čas z izključnim namenom pridobiti koristi iz obračunanega davka na dodano vrednost, ki ga državi nikoli ne plača. Poleg neplačujočega gospodarskega subjekta v vrtiljaku sodelujejo še vmesnik, posrednik in dobavitelj, ki je osnova vrtiljaka in vedno deluje v drugi državi članici Evropske unije. Opisani so tudi dejanski poskusi davčnih utaj v slovenskih podjetjih. S tem skušam prikazati dejansko sliko utaj davka na dodano vrednost pri nas in iznajdljivost slovenskih utajevalcev. Zaradi davčnih utaj država pobere manj davka na dodano vrednost, kot bi ga lahko, kar vodi v zmanjšanje proračunskih sredstev in s tem povezan nastanek davčnega dolga. Ključne besede: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, neplačujoči gospodarski subjekt.
Ključne besede: davčna evazija, davča utaja, evazija na področju DDV, davek na dodano vrednost, davčna utaja davka na dodano vrednost
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 983; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (925,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici