| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KRITIČNA PRESOJA DAVČNIH OAZ V EVROPI, PRIMERJALNO S KARIBSKIM PODROČJEM, Z VIDIKA PRAVNIH OSEB
Jasna Sintič, 2011, diplomsko delo

Opis: Davčne oaze so države, ki za dobičke, dohodke in premoženje ne zaračunavajo davkov ali pa je njihova davčna stopnja bistveno nižja kot v državah s tradicionalno obdavčitvijo. To so države s tako imenovanih privilegiranim davčnim statusom in so velika konkurenca tradicionalnim državam, ki brez pobiranja davkov ne bi mogle obstajati. Prav tukaj se pojavi problem, ko denar zaradi previsokih davkov pobegne v davčno prijaznejšo državo. Značilnost davčne oaze je torej posebni davčni režim, ki uporabnikom omogoča, da se izognejo nekaterim ali celo vsem vrstam davka, saj nekatere davčne oaze ne poznajo niti obdavčitve posameznika, ter so izvzete iz sistema davka na dodano vrednost. Proučili smo, katere so najbolj znane davčne oaze, ter njihovo geografsko in funkcionalno delitev. Opisali smo oblike uporabe offshore podjetij, ki imajo za razliko navadnih rezidenčnih podjetij možnost zmanjšanja davčne obveznosti. V svetu uporabljajo mala, srednje velika in velika podjetja davčne oaze na vseh področjih mednarodnega poslovanja. Primerjali smo tri evropske (Gibraltar, Jersey in Liechtenstein) in tri karibske (Bahami, Kajmanski otoki in Britanski Deviški otoki) davčne oaze iz vidika njihove obdavčitve in drugih značilnosti. Izpostavili smo problematiko pranja denarja in ukrepe za preprečevanje pranja denarja, ki predstavlja vedno večjo zaskrbljenost držav pri spopadanju s tem problemom. Problem pa predstavlja tudi davčna konkurenca, proti kateri se borijo številne mednarodne organizacije, kot je na primer OECD. V okviru EU potekajo številne aktivnosti za odpravo škodljivih davčni praks. Predstavili smo tudi stališče Slovenije in stališče davčnih zavezancev do davčnih oaz.
Ključne besede: davčna oaza, davčni raj, offshore center, offshor podjetje, jurisdikcija, OECD, davčna tajnost, dvostranski dogovor, rezidenčno podjetje, nerezidenčno podjetje, načelo svetovnega dohodka, IBC, davčna utaja, pranje denarja, davčna evazija, davčna konkurenca.
Objavljeno: 16.01.2012; Ogledov: 2196; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (835,99 KB)

2.
Nezakonite evazije na področju DDV
Dorian Planinšec, 2016, diplomsko delo

Opis: Davčna evazija je resen problem vseh svetovnih davčnih sistemov. Slovenski davčni sistem je zgrajen na treh pomembnih vrstah davkov: neposredni davki od dohodkov, neposredni davki na premoženje, posredni davki. Davčna evazija je nezakonita izognitev davka, v primeru ko subjekt ne vloži davčne napovedi ali kadar navede neresnične podatke. Diplomsko delo obravnava davčne utaje davka na dodano vrednost v Sloveniji, dejavnike in vzroke, ki vplivajo na davčno utajevanje, ter posledice utaj. Davek na dodano vrednost (DDV) je temeljni davek na potrošnjo (posredni davek) in je vključen v ceno blaga in storitev. Poznamo več načinov utaj davka na dodano vrednost. Največjo pozornost v diplomskem delu namenjam davčnemu vrtiljaku, ki je posledica vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Gre za sistemsko in organizirano davčno utajo davka na dodano vrednost, ki jo omogoča tako imenovani neplačujoči gospodarski subjekt. To je družba, ki je ustanovljena le za krajši čas z izključnim namenom pridobiti koristi iz obračunanega davka na dodano vrednost, ki ga državi nikoli ne plača. Poleg neplačujočega gospodarskega subjekta v vrtiljaku sodelujejo še vmesnik, posrednik in dobavitelj, ki je osnova vrtiljaka in vedno deluje v drugi državi članici Evropske unije. Opisani so tudi dejanski poskusi davčnih utaj v slovenskih podjetjih. S tem skušam prikazati dejansko sliko utaj davka na dodano vrednost pri nas in iznajdljivost slovenskih utajevalcev. Zaradi davčnih utaj država pobere manj davka na dodano vrednost, kot bi ga lahko, kar vodi v zmanjšanje proračunskih sredstev in s tem povezan nastanek davčnega dolga. Ključne besede: davek na dodano vrednost (DDV), davčna utaja, davčni vrtiljak, neplačujoči gospodarski subjekt.
Ključne besede: davčna evazija, davča utaja, evazija na področju DDV, davek na dodano vrednost, davčna utaja davka na dodano vrednost
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 980; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (925,37 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici