1. |
2. Izboljšanje preiskav papilarnih linij s sistemskim pristopom : magistrsko deloSabina Kresevič, 2023, magistrsko delo Opis: Prstni odtisi so odtisi odvzeti s prstov osebe z znano identiteto za namene ugotavljanja identitete osebe, ki je pustila prstno sled (enako velja za dlani in podplate). Odtisi so pomemben faktor pri daktiloskopiranju, ko se s črnilom pobarva konice prstov in dlani, nato pa jih kriminalistični tehniki povaljajo na daktiloskopske kartončke. Danes se uporabljajo sodobnejše metode odvzemov odtisov z optičnimi čitalci. Prstne sledi (sledi papilarnih linij) storilec nezavedno pusti na kraju kaznivega dejanja, zato lahko z njimi izsledimo storilca in dokazujemo njegovo prisotnost. Papilarne linije se zaradi svoje raznolikosti med ljudmi in obstojnosti lahko uporabljajo v številnih različnih aplikacijah, vključno z individualizacijo prstnih sledi, kriminalističnimi preiskavami ... Zasnove daktiloskopije temeljijo na anatomiji, nevrologiji, genetiki in embriologiji. Pri daktiloskopiji se prstne sledi analizirajo, razvrščajo in primerjajo s prstnimi odtisi, da se ugotovi identiteta osebe, ki je pustila prstno sled. Znanstveno dejstvo daktiloskopije je, da dva človeka nimata enakih prstnih odtisov, zato je zanesljiv način ugotavljanja identitete osebe. Za te namene so bili skonstruirani računalniški sistemi za avtomatsko primerjavo sledi in odtisov papilarnih linij ter njihovo hrambo v elektronski obliki (AFIS), ki zagotavljajo hitre in natančne rezultate v obsežnih podatkovnih zbirkah. K sistemskemu pristopu k preiskovanju prispevata tudi sistema ACE-V in GYRO. Metoda ACE-V se lahko uporablja za postopek individualizacije prstnih sledi in je standard za dokumentiranje analize, primerjave, vrednotenja in preverjanja. Sistem GYRO je namenjen povečanju preglednosti dokumentov povezanih z individualizacijo prstne sledi. Sistem GYRO ne vključuje le izbire morfoloških značilnosti prstnega odtisa, temveč tudi beleženje delovnega postopka preiskovalca.
Ključne besede: prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, daktiloskopija, sistemski pristopi, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.10.2023; Ogledov: 363; Prenosov: 62
 Celotno besedilo (1,45 MB) |
3. Začetki in zgodovina daktiloskopije in prvi primeri njene uporabe pri preiskovanju kaznivih dejanj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaša Kus, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bomo predstavili razvoj daktiloskopije, od njenih samih začetkov ter vse do danes. Poglobili se bomo v prve znane primere, ki so bili rešeni z njeno pomočjo, jih predstavili in med seboj primerjali. Predvsem nas bo zanimalo, kaj jim je bilo skupno, potek zbiranja dokazov, dokumentacija in njihova dokazna vrednost na sodišču.
Daktiloskopija je veda o prstnih sledeh in odtisih. Njena uporaba je prinesla velik napredek na področju preiskovanja kaznivih dejanj in identifikacije storilcev kaznivih dejanj, ki so na kraju za seboj pustili sledi, s pomočjo katerih lahko potrdimo oziroma zavrnemo njihovo identiteto. Skozi leta je doživela veliko prebojev, čeprav ji na začetku ni kazalo najboljše, saj je bila takrat poglavitna metoda identificiranja ljudi antropometrija. Trajalo je leta preden je strokovnjakom uspelo dokazati njeno pravo vrednost in utrditi zaupanje vanjo kot izredno učinkovito metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj.
Morda lahko rečemo, da je daktiloskopija odprla vrata tudi drugim sodobnejšim načinom identifikacije z uporabo biometrije. Znanstveniki in raziskovalci so na podlagi detajlov na človeškem telesu, kot so prstni odtis, očesna šarenica, DNK in prepoznava glasu, skupaj z razvojem novih tehnologij videli možnost za veliko hitrejšo in zanesljivejšo identifikacijo posameznika. Tako je daktiloskopija predstavljala precej učinkovitejše orodje pri ugotavljanju identitete, kot pa zamuden zajem ter iskanje in primerjava med številnimi telesnimi merami, na katerih je bila osnovana antropometrija.
Prvi del diplomske naloge bo sestavljen iz opisa zgodovinskega razvoja daktiloskopije v svetu. Nato bomo predstavili najpomembnejše osebe, ki so s svojim delom in raziskovanjem daktiloskopijo uveljavile kot poglavitno metodo odkrivanja storilcev kaznivih dejanj. V drugem delu pa bomo preučili opise in opravili primerjavo uporabe daktiloskopije pri prvih primerih, ki so bili rešeni z njeno pomočjo.
Ključne besede: forenzične preiskave, daktiloskopija, prstne sledi, zgodovinski pregled, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 941; Prenosov: 99
Celotno besedilo (280,47 KB) |
4. Uporabnost organskih praškov pri izzivanju prstnih sledi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloKatja Šmit, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. V prvem delu so predstavljene teoretične vsebine o daktiloskopiji, anatomiji človeške kože, prstnih sledeh in odtisih, papilarnih linijah in o metodah izzivanja le-teh, prav tako so v prvem delu predstavljeni tudi posamezni organski praški. V drugem delu je predstavljen eksperiment, katerega namen je ugotoviti, ali so organski praški – muškatni orešček, poper in kumina – uporabni kot reagenti za izzivanje prstnih sledi. Za primerjavo smo uporabili srebrni specialni prašek, preverjeno standardno metodo za izzivanje prstnih sledi na gladkih površinah. Za kontaktno površino smo izbrali steklene ploščice.
Eksperiment smo izvedli v kontroliranih pogojih, in sicer v prostorih Nacionalnega forenzičnega laboratorija na oddelku za daktiloskopijo. Pri eksperimentu so sodelovali trije donorji, osebe, ki so darovale prstne odtise na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane v treh časovnih intervalih: takoj po odtiskovanju, dve uri po odtiskovanju in en dan oziroma 24 ur po odtiskovanju prstnih odtisov na stekleno površino. Prstne sledi so bile izzvane s štirimi različnimi praški: s kumino, z muškatnim oreščkom, s poprom in srebrnim specialnim praškom. Vsi trije organski praški so bili pred začetkom eksperimenta s pomočjo kavnega mlinčka in možnarja zdrobljeni na manjše delce ter shranjeni v nepredušne posodice.
Rezultati izzivanj so pokazali, da na uspešnost praškov vplivajo velikost delcev, donorji in tudi časovni intervali. Kot najbolj uspešen prašek, poleg pričakovanega srebrnega specialnega praška, se je izkazal prašek muškatnega oreščka, sledil mu je prašek popra, kumina pa se je izkazala kot najslabša, saj je bilo uporabnih le nekaj izzvanih sledi. Velik vpliv na uporabne rezultate so imeli tudi posamezni donorji, saj so bili rezultati med njimi precej različni. Glede na posamezne časovne intervale se je pokazalo, da je bilo največ uporabnih prstnih sledi izzvanih neposredno po nastanku in 24 ur kasneje, najslabše izzvane sledi pa smo dobili 2 uri po njihovem nastanku.
Ključne besede: kriminalistično preiskovanje, kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstne sledi, prstni odtisi, papilarne linije, organski praški, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.10.2015; Ogledov: 2004; Prenosov: 164
Celotno besedilo (2,57 MB) |
5. Izzivanje prstnih sledi na človeški koži z daktiloskopskim praškom : diplomsko deloKristina Barbo Rozman, 2013, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je ugotoviti, pod kakšnimi pogoji je na koži človeka mogoče izzvati sledi papilarnih črt z uporabo daktiloskopskega praška in kaj vpliva na njihovo obstojnost. Razlog za preučevanje izzivanja prstnih sledi s podlage, kot je koža, je predvsem, da gre za razmeroma neraziskano področje v slovenskem prostoru, po drugi strani pa sem kot kriminalistična tehnica želela raziskati potek in pogoje izzivanja teh sledi ter slednje približati preiskovalcem – kriminalističnim tehnikom, ki te metode odkrivanja sledi s kože zaenkrat ne uporabljajo pri svojem delu. Iskanje in zavarovanje sledi papilarnih črt s trupel je še vedno v domeni daktiloskopskih strokovnjakov Nacionalnega forenzičnega laboratorija, čeprav se tudi kriminalistični tehniki na regionalni ravni srečujemo s primeri, ko bi bile tovrstne preiskave smiselne in potrebne. Ugotovitve diplomskega dela temeljijo na raziskavi, ki sem jo opravila na Oddelku za citopatologijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Glavna metoda raziskave je eksperimentalna metoda v obliki opazovanja pojavov, ki se preiskujejo pod določenimi pogoji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so najbolj ugodni predeli telesa za izzivanje in zavarovanje uporabnih sledi papilarnih črt gležnji, podlahti in prsi. Največ uporabnih sledi je bilo izzvanih v prvem časovnem intervalu, torej prvo uro po povzročitvi sledi na kožo, in v tretjem časovnem intervalu, kar kaže na to, da je možnost, da bomo na koži izzvali in zavarovali uporabne sledi papilarnih črt, vsako uro od povzročitve manjša. Prav tako je z raziskavo ugotovljeno, da ima temperatura površine kože in prostora, v katerem se truplo nahaja, izjemen vpliv na možnost izzivanja ter zavarovanje in kakovost tovrstnih sledi. Uporabnost diplome je v ugotovitvi, da je temperatura najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na možnost izzivanja sledi s kože ter njihovo obstojnost in kakovost. Preiskovalci bodo tako lahko v prihodnje več pozornosti namenili pripravi, torej zavarovanju trupla, na katerem se pričakujejo sledi papilarnih črt, in pripravi prostora, v katerem se bodo sledi izzivale, v smislu zagotovitve najbolj ugodne temperature za izzivanje tovrstnih sledi z daktiloskopskim praškom.
Ključne besede: izzivanje prstnih sledi, človeška koža, švedski črni daktiloskopski prašek, daktiloskopska folija.
Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, prstni odtisti, sledi, koža, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.01.2014; Ogledov: 2299; Prenosov: 203
Celotno besedilo (3,84 MB) |
6. Uspešnost zaznave bioloških in daktiloskopskih sledi s svetlobnimi viri pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj in vpliv metode ESDA na daktiloskopske preiskave : diplomsko delo univerzitetnega študijaMaja Anderlič, 2012, diplomsko delo Opis: Večina sledi, ki jih forenzični strokovnjaki (izvedenci) najdejo pri preiskovanju varnostno zanimivih pisanj na papirni podlagi, so običajno zelo slabo vidne ali celo nevidne s prostim očesom. Za njihovo odkritje se v prvi vrsti uporablja svetlobne vire, kot je videospektralni primerjalnik, ki se uporablja pri preiskavah ponarejenih dokumentov, in metode elektrostatskega izzivanja latentnega besedila, za katere je značilno, da so nedestruktivne narave. V nadaljevanju pa se za odkritje prstnih sledi uporablja še preiskave destruktivne narave, kot so kemijski postopki izzivanja prstnih sledi z reagentoma ninhidrin in DFO. Vendar pa so pri varnostno zanimivih pisanjih lahko prisotne tudi biološke sledi sline, ki se jih ne preiskuje s temi metodami. Z vidika zagotavljanja integritete dokaza, to je preprečevanja njihove izgube ali uničenja, pa je izredno pomembno, da se preveri, ali prve metode, ki se običajno uporabljajo pri preiskavah teh materialov, omogočajo zaznavo tudi drugih sledi in ali lahko negativno vplivajo na nadaljnje preiskovanje. Vrstni red preiskav mora zato izhajati iz načel in potreb posameznih forenzičnih področij.
V okviru diplomskega dela smo izvedli eksperiment, ki je potekal na Oddelku za preiskavo dokumentov in na Oddelku za daktiloskopijo v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju v Ljubljani. Eksperiment smo razdelili na dva dela, in sicer se je prvi del eksperimenta nanašal na preverjanje detekcije bioloških in daktiloskopskih sledi s tistimi optičnimi metodami, ki se uporabljajo pri preiskavi varnostno zanimivih pisanj. Drugi del eksperimenta pa je bil zasnovan tako, da smo z napravo ESDA najprej opravili elektrostatsko izzivanje latentnega besedila, zatem pa smo na prvi seriji vzorcev prstne sledi poskušali izzvati z ninhidrinom, na drugi seriji pa z DFO. Ugotavljali smo, ali ESDA vpliva na uspešnost daktiloskopskih metod. Hkrati smo preverjali, ali je mogoče med izzivanjem latentnega besedila z metodo ESDA zaznati tudi prisotnost bioloških sledi sline.
S pomočjo eksperimenta smo ugotovili, da z nobeno od uporabljenih optičnih metod (videospektralni primerjalnik in forenzični svetlobni vir) nismo zaznali prstnih sledi, temveč samo sledi sline oziroma tekočin. Prav tako smo ugotovili, da uporaba metode ESDA ne vpliva na uspešnost izzivanja prstnih sledi, če za izzivanje uporabimo reagenta DFO in ninhidrin. Hkrati smo ugotovili, da z metodo ESDA zaznamo spremembe na papirju, ki jih povzročijo kapljice tekočine, med drugimi tudi slina. Te sledi lahko v nadaljevanju analiziramo še na prisotnost DNK.
Ključne besede: anonimna pisma, kriminalistično preiskovanje, forenzika, sledi, biološke sledi, prstne sledi, daktiloskopija, primeri, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 09.10.2012; Ogledov: 2530; Prenosov: 250
Celotno besedilo (1,76 MB) |
7. |
8. Razvoj kriminalistične tehnike v Evropi : diplomsko delo visokošolskega študijaAndreja Pilih, 2010, diplomsko delo Ključne besede: kriminalistika, kriminalistična tehnika, daktiloskopija, serologija, toksikologija, balistika, forenzični laboratoriji, razvoj, zgodovinski pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 06.05.2011; Ogledov: 2176; Prenosov: 226
Celotno besedilo (355,61 KB) |
9. Izzivanje prstnih sledi na steklenih predmetih, najdenih v vodi : diplomsko deloAndrej Lavtižar, 2010, diplomsko delo Ključne besede: kriminalistična tehnika, forenzika, daktiloskopija, koža, prstni odtisi, sledi, papilarne linije
Objavljeno v DKUM: 23.08.2010; Ogledov: 2579; Prenosov: 339
Celotno besedilo (1,58 MB) |
10. |
