| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
TRG KONJICE V 16. IN 17. STOLETJU
Petra Janežič, 2010, diplomsko delo

Opis: Na osnovi štirih virov, in sicer dimnine gospostva Konjice iz leta 1572, davčnega registra gospostva Konjice iz leta 1586, urbarja gospostva Konjice iz leta 1596 in glavarine gospostva Konjice iz leta 1632, bom na kar se da enostaven in razumljiv način podrobneje predstavila trg Konjice v 16. in 17. stoletju. Davek na ognjišča oz. dimnina 1572 je bil izredni davek vladarju, ki je najbolj prizadel najnižji sloj. V davčnem registru iz 1586 so zapisani podložniki gospostva Konjice, brez tržanov, in njihove redne vsakoletne davčne obveznosti. Urbar iz leta 1596 predstavlja vsakemu zgodovinarju enega izmed temeljnih virov glede števila in socialnega statusa trških podložnikov ter njihovih obveznosti do gospostva. Glavarina 1632 pa podrobneje prikaže socialno sestavo in podobo trga ter različnih uslužbencev gradu Konjice ter dvorca Hebenstreit in posesti Trebnik. Vsak izmed virov vsebuje kopico pomembnih podatkov za nazoren vpogled v življenje konjiških tržanov, podložnikov in konjiške gospode ter predvsem v količino denarja ter druge obveze, ki so jih podložni prebivalci plačevali državi in lastniku omenjene posesti.
Ključne besede: trg Konjice, Slovenske Konjice, dajatve in davki, zgodnji novi vek, družina Tattenbach
Objavljeno: 12.10.2010; Ogledov: 2095; Prenosov: 290
.pdf Celotno besedilo (10,09 MB)

2.
VPLIV DISKRIMINATORNIH IN NEDISKRIMINATORNIH PRAVNIH NORM NA GOSPODARSKE SUBJEKTE S POUDARKOM NA DAVKU NA DODANO VREDNOST
Frančiška Mestinšek Podbrežnik, 2011, magistrsko delo

Opis: Da bi se v EU dosegel prost pretok blaga, je EU sprejela pravne norme, ki zajemajo: - prepoved uvoznih in izvoznih carin ter dajatev z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved količinskih omejitev pri uvozu in izvozu ter ukrepov z enakim učinkom med državami članicami, - prepoved neposredne ali posredne diskriminacije davčne obravnave izdelkov, uvoženih iz drugih držav članic, v primerjavi z istovrstnimi domačimi izdelki in - prepoved uvajanja notranjih davkov na izdelke drugih držav članic, s katerimi bi država članica posredno zaščitila druge izdelke. Ker imajo države članice še vedno dokaj proste roke pri ureditvi davkov, imajo tudi različne davčne stopnje, kar vpliva na gospodarske subjekte, na to kje bodo poslovali in seveda tudi na predmet njihovega poslovanja. EU se zavzema za harmonizacijo davčnih pravnih norm in je doslej še najbolj harmonizirala DDV, kjer se bojuje proti davčnim utajam in poizkuša harmonizirati stopnje davka na dodano vrednost. Vpliv pravih norm, ki nediskriminatorno obravnavajo tako domače kot tuje gospodarske subjekte (gospodarske subjekte iz drugih držav članic) je pozitiven in vpliva resnično na njihovo prosto trgovanje, torej na prost pretok blaga. Na drugi strani pa je vpliv diskriminatornih pravnih norm na gospodarske subjekte bodisi pozitiven bodisi negativen, odvisno za kateri gospodarski subjekt gre. Prav zaradi tega pa se EU zavzema za minimalizacijo diskriminatornih pravil, da bi se tako čimbolj dosegel prost pretok blaga.
Ključne besede: diskiriminatorne pravne norme, nediskriminatorne pravne norme, carine, dajatve z enakim učinkom, količinske omejitve, davki, davek na dodano vrednost
Objavljeno: 11.03.2011; Ogledov: 2411; Prenosov: 236
.pdf Celotno besedilo (990,35 KB)

3.
PROST PRETOK BLAGA V EU
Betty Časar, 2013, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti temeljne značilnosti in pravno ureditev prostega pretoka blaga v Evropski uniji. Gre za eno izmed temeljnih ekonomskih svoboščin, ki je bila izjemnega pomena pri vzpostavitvi notranjega trga in je še danes potrebna za njegovo pravilno delovanje. Do popolne zagotovitve prostega pretoka blaga je prišlo postopoma, saj je bilo potrebno odpraviti vrsto ovir, ki so jih države članice vzpostavljale z namenom, da bi zaščitile domače gospodarstvo. V diplomskem delu se predvsem osredotočam na področje negativne integracije in izpostavim ukrepe institucij Evropske unije, ki so bili potrebni, da so bile odpravljene tako fiskalne kot tudi nefiskalne ovire prostemu pretoku blaga. Zaradi pomembne vloge Sodišča Evropske unije pa so v diplomskem delu prav tako izpostavljene najpomembnejše sodne odločbe Sodišča Evropske unije s področja prostega pretoka blaga. Prikazana so bistvena pravna načela in pravila, ki jih je izoblikovalo Sodišče Evropske unije z razlago zakonodaje, da bi zapolnilo morebitne pravne praznine in na ta način odpravilo vse omejitve prostemu pretoku blaga ter tako zagotovilo nemoteno delovanje notranjega trga.
Ključne besede: Prost pretok blaga, notranji trg, Evropska unija, carinska unija, carine, dajatve z enakim učinkom kot carine, notranji davki, količinske omejitve, ukrepi z enakim učinkom kot količinske omejitve.
Objavljeno: 25.09.2013; Ogledov: 2408; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (266,28 KB)

4.
Internalizacija eksternih učinkov
Ervin Maurič, 2009, strokovni članek

Ključne besede: internalizacija, eksterni učinki, onesnaževanje, emisije, dajatve, davki
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 193; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (52,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici