1. Življenje in delo Igorja Torkarja : magistrsko deloAnja Vrabl, 2021, master's thesis Abstract: Magistrsko delo obravnava izbrana pripovedna in dramska dela slovenskega ustvarjalca Borisa Fakina, ki je ustvarjal pod psevdonimom Igor Torkar. Magistrsko delo je razdeljeno na teoretični del in analizo literarnih del.
V teoretičnem delu so razloženi osnovni pojmi, ki so nam bili v pomoč pri literarnoteoretski analizi Torkarjevih del. Glavna pojma sta roman in drama, saj so obravnavana tako prozna kot tudi dramska dela. V nadaljevanju je s pomočjo člankov in intervjujev predstavljeno avtorjevo življenje in delo. V magistrsko delo je vključen kratek oris t. i. dachauskih procesov, saj so imeli montirani sodni procesi velik vpliv na literarno ustvarjanje obravnavanega avtorja.
Bistvo magistrske naloge je zajeto v analizi literarnih del. Podrobno smo analizirali, kakšne so značilnosti Torkarjevih romanov, temu pa smo dodali še analizo nekaterih dramskih del. Obravnavani so trije romani: Deseti bratje, Umiranje na obroke in Smrt na počitnicah. Ugotovili smo, da je Torkar snov za romane črpal predvsem iz svojega življenja. Obravnavali smo tudi naslednja dramska dela: Pisana žoga, Pozabljeni ljudje, Delirij, Zlata mladina, Požar, Vstajenje Jožefa Švejka, Revizor 93. Po obsežni analizi literarnih del smo raziskali, kako so Torkarjeva dela sprejeli drugi ustvarjalci. Ob koncu raziskovanja smo izsledke strnili v sklepnem poglavju.
Keywords: Igor Torkar, roman, drama, literarna analiza, dachauski procesi
Published in DKUM: 09.11.2021; Views: 1601; Downloads: 76
 Full text (1,57 MB) |
2. DACHAUSKI PROCESI V SLOVENIJI IN SODNA REHABILITACIJA OBSOJENIHMihaela Banfi, 2016, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je predstaviti eno najmračnejših obdobij slovenske politične in posledično tudi pravne zgodovine, tj. obdobje dachauskih procesov v Sloveniji.
Diplomsko delo je zasnovano na način, da je najprej splošno opisano taborišče Dachau: organizacija in delovanje taborišča. Nato se vsebina diplomskega dela nadaljuje v prikaz povojnega obdobja v Sloveniji ter opis povojnega »revolucionarnega« prava oz. t.i. obdobja »brezpravja«, ki je bila podlaga izvedbi dachauskih procesov v Sloveniji.
Dachauski procesi kot montirani politični procesi so v diplomskem delu predstavljeni preko najpomembnejših zgodovinskih dejstev in dogodkov v obdobju po vojni. Opisan je takratni upravni aparat, vključno s sodstvom.
Zadnji del diplomskega dela je namenjen raziskavi uporabe kazenskega materialnega in kazenskega procesnega prava v dachauskih procesih ter zlorabi le-tega s strani takratne oblasti.
Konec diplomskega dela se zaključi z ugotovitvami o sodni in politični rehabilitaciji obsojenih v dachauskih procesih v Sloveniji.
Za pripravo diplomskega dela je bila uporabljena slovenska in tuja literatura, ki je navedena na koncu diplomskega dela, in ki je bila študirana in raziskovana z uporabo opisne oz. deskriptivne metode s študijo literature, z zgodovinsko metodo preko preučevanja preteklosti in znanih dejstev na nivoju opisovanja in razlaganja ter s pomočjo metode analize in sinteze preko preučevanja kazenskega prava pri izvedbi dachauskih procesov, sodb in zaključkov le-teh.
Keywords: dachauski procesi, montirani politični procesi, povojno pravo, brezpravje, sodna rehabilitacija, politična rehabilitacija
Published in DKUM: 18.11.2016; Views: 2641; Downloads: 302
Full text (524,71 KB) |
3. NOČ JE MOJ EDINI DOM - USODA LUDVIKA MRZELAArnold Lešnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Ludvik Mrzel, slovenski intelektualec, levičar in marksist, je bil eden prvih simpatizerjev in članov komunističnega gibanja na Slovenskem. Bil je ugleden publicist, gledališki kritik, novinar in pisatelj. V začetku dvajsetih let 20. stoletja se je pridružil Zvezi komunistične mladine Jugoslavije (ZKMJ) in kmalu za tem Komunistični partiji Jugoslavije (KPJ). Nekaj časa je opravljal delo sekretarja pokrajinskega komiteja ZKMJ. Kmalu po sprejemu v partijo je postal pasiven in bil zaradi tega izključen, čeprav je ostal levo orientiran.
Med okupacijo se je na pobudo Prežihovega Voranca angažiral v OF. Po dveh aretacijah in krajšem obdobju v partizanih je pristal v koncentracijskem taborišču Dachau. Nekaj časa je bil sobni pisar, nato delavec na plantaži in nazadnje fizični delavec v tovarni v Ulmu. Po osvoboditvi se je v Mariboru kot upravnik gledališča znašel sredi intrig in zarot, ki jim ni bil kos in slednjič je pristal kot obsojenec na zloglasnem Golem otoku.
Mrzelova povojna usoda je bila posledica osebnih zamer, a še bolj njegove svobodomiselnosti v času, ko le-ta ni bila na mestu.
Keywords: Ludvik Mrzel, dachauski procesi, prevzem oblasti, totalitarizem, kultura po vojni, mariborsko gledališče, montirani procesi, komunistična partija.
Published in DKUM: 17.09.2012; Views: 3031; Downloads: 242
Full text (6,38 MB) |
