1. Značilnosti pouka biologije na daljavo v času pandemije covida-19 v osmih razredih osnovne šole na severu Hrvaške : magistrsko deloSara Senčar Kosalec, 2024, master's thesis Abstract: Učenje biologije, ki temelji na naravoslovnem pristopu, prispeva k razvoju veščin, spretnosti in odnosov učencev, ki jih bodo lahko uporabili v vsakdanjem življenju. Ob uporabi IKT pri pouku biologije se razvijajo tudi kompetence za uporabo različnih tehnologij in kritičen odnos do informacij. Leta 2020 je pojav novega virusa covid-19 povzročil pandemijo. Kljub temu da je e-učenje v digitalni eri že ustaljen pojav, so se učitelji, učenci in starši znašli v stresnih razmerah zaradi prisilnega zaprtja šol, ki ga je povzročila pandemija. Definiran je nov pojem – vsiljeno poučevanje na daljavo, ki se razlikuje od e-učenja po krizi oz. katastrofi. Raziskali smo uporabljene metode za učenje biologije v času vsiljenega poučevanja na daljavo na osnovnih šolah na Hrvaškem ter odnos in mnenja učencev do takšnih metod. Nadalje smo raziskali, kako je takšen način dela vplival na motivacijo in znanje učencev ter prednosti in slabosti takšnega učenja. Rezultati raziskave so pokazali, da so se učitelji največkrat odločali za poučevanje v živo prek video konference, pri čemer so ustno razložili vsebino in dodeljene naloge, občasno pa so podali ustno povratno informacijo v smeri rešitve nalog. Vsiljeno poučevanje na daljavo imelo negativen vpliv na znanje in motivacijo učencev v času zaprtja šol in po vrnitvi v šole. V primeru ponovnega zaprtja šol želijo učenci opravljati več nalog v naravi in pogosteje analizirati video eksperimente z učiteljem ter izvajati virtualne eksperimente.
Keywords: biologija, vsiljeno poučevanje na daljavo, covid-19, laboratorijsko delo, terensko delo
Published in DKUM: 12.09.2024; Views: 11; Downloads: 0
 Full text (2,54 MB) |
2. Vpliv šoka covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trgNuša Sluga, 2024, undergraduate thesis Abstract: V začetku leta 2020 so številne države razglasile izredne razmere, 11. marca 2020 pa je Svetovna zdravstvena organizacija (ang. World Health Organisation, v nadaljevanju WHO) razglasila pandemijo zaradi koronavirusne bolezni covid-19, ki se je konec leta 2019 pojavila v Vuhanu na Kitajskem in se bliskovito razširila na vse celine. Zdravstveni sistem se je soočal z iskanjem načinov testiranja, razvojem cepiva in načinov zdravljenja bolezni, vlade pa so se soočale z iskanjem možnosti za preprečevanje širjenja bolezni in podpore zdravstvenemu sistemu ter gospodarstvu.
V delu diplomskega projekta smo raziskovali vpliv pandemije covida-19 na ameriško gospodarstvo in finančni trg ter ugotovili, da je pandemija covida-19 negativno vplivala tako na ameriško gospodarstvo kot na ameriški finančni trg. Prišlo je do obsežnih odpuščanj, zaradi ukrepov, ki so jih sprejele države. Ti ukrepi so bili začasno prenehanje delovanja podjetji, proizvodnje, storitev, ipd. To je vodilo najprej v recesijo, nato pa v najvišjo inflacijo v maju 2020 v Združenih državah Amerike (v nadaljevanju ZDA). Ameriško gospodarstvo je utrpelo najvišji letni upad bruto domačega proizvoda (v nadaljevanju BDP) po letu 1946, indeksi negotovosti so se zvišali in povzročili zmanjšano potrošnjo prebivalstva in podjetij. Tudi finančni trg je doživel šok, saj so borzni indeksi zelo hitro in rekordno padli. Ukrepi Ameriške centralne banke so vplivali na ponovno rast borznih indeksov, vsak naslednjii val oziroma izbruh pandemije covida-19 pa je povzročil hitrejše okrevanje.
V delu diplomskega projekta smo testirali dve hipotezi in sicer, da je šok covida-19 negativno vplival na ameriško gospodarstvo in da je šok covida-19 negativno vplival na ameriški finančni trg. Obe hipotezi smo potrdili, saj smo ugotovili, da je pandemija negativno vplivala na zaupanje in negotovost med proizvajalci in potrošniki, posledično so rastli indeksi negotovosti, padel je BDP kot posledica upada zasebne in državne potrošnje. Preverjali smo tudi indekse S&P 500, indeks Dow Jones (angleško Dow Jones Industrial Average, v nadaljevanju DJIA) in Nasdaq-100 ter ugotovili, da so največji upad doživeli na začetku pandemije, najverjetneje zaradi povečane skrbi za zdravje in zmanjšanje gospodarske aktivnosti ter črnogledih napovedi. Vsi nadaljnji vali pandemije so na finančne trge vplivali manj, okrevanje pa je bilo hitrejše.
Oblikovalcem politike smo predlagali reformiranje na področju pravočasnega prepoznavanja, preprečevanja in odzivanja na nove izredne situacije, kar bi prispevalo k zmanjšanju negativnih vplivov na zdravstveni in gospodarski sistem.
Keywords: Pandemija, covid-19, finančni trgi, gospodarstvo, ameriško gospodarstvo, ameriški finančni trg, SARS-CoV-2.
Published in DKUM: 05.09.2024; Views: 113; Downloads: 4
Full text (558,68 KB) |
3. |
4. Zaznane težave z vsiljenim učenjem na daljavo v času izbruha COVID-19 in želje študentov po nadaljevanju učenja z metodami vpeljanimi med zaprtjem, po ponovnem odprtju Univerze v MariboruKosta Dolenc, Mateja Ploj Virtič, Andrej Šorgo, 2021, final research report Keywords: COVID-19, visokošolsko izobraževanje, študenti, izobraževanje na daljavo, stranski učinki
Published in DKUM: 23.08.2024; Views: 100; Downloads: 5
Full text (336,05 KB)
This document has many files! More... |
5. Endogenous social distancing and its underappreciated impact on the epidemic curveMarko Gosak, Moritz U. G. Kraemer, Heinrich H. Nax, Matjaž Perc, Bary S. R. Pradelski, 2021, original scientific article Abstract: Social distancing is an efective strategy to mitigate the impact of infectious diseases. If sick or healthy, or both, predominantly socially distance, the epidemic curve fattens. Contact reductions may occur for diferent reasons during a pandemic including health-related mobility loss (severity of symptoms), duty of care for a member of a high-risk group, and forced quarantine. Other decisions to reduce contacts are of a more voluntary nature. In particular, sick people reduce contacts consciously to avoid infecting others, and healthy individuals reduce contacts in order to stay healthy. We use game theory to formalize the interaction of voluntary social distancing in a partially infected population. This improves the behavioral micro-foundations of epidemiological models, and predicts diferential social distancing rates dependent on health status. The model's key predictions in terms of comparative statics are derived, which concern changes and interactions between social distancing behaviors of sick and healthy. We ft the relevant parameters for endogenous social distancing to an epidemiological model with evidence from infuenza waves to provide a benchmark for an epidemic curve with endogenous social distancing. Our results suggest that spreading similar in peak and case numbers to what partial immobilization of the population produces, yet quicker to pass, could occur endogenously. Going forward, eventual social distancing orders and lockdown policies should be benchmarked against more realistic epidemic models that take endogenous social distancing into account, rather than be driven by static, and therefore unrealistic, estimates for social mixing that intrinsically overestimate spreading.
Keywords: COVID-19, pandemic, disease dynamics, exponential growth, virality
Published in DKUM: 14.08.2024; Views: 120; Downloads: 3
Full text (1,88 MB)
This document has many files! More... |
6. Changes in use of communication channels by livestock farmers during the COVID-19 pandemicKarmen Erjavec, Marjan Janžekovič, Milena Kovač, Mojca Simčič, Andrej Mergeduš, Dušan Terčič, Marija Klopčič, 2021, original scientific article Abstract: The study aims to identify any changes in the communication channels used by Slovenian livestock farmers before and during the COVID-19 pandemic, as well as the main (dis)advantages of relying on them. An online survey was completed by 502 Slovenian farmers of various farm enterprises in winter 2020/2021. Most respondents generally used telephone, e-mail, and the internet to obtain agricultural information before and during the COVID-19 pandemic. During the pandemic, farmers increasingly relied on online conferences and social networking sites. At the same time, younger farmers and farmers with a higher education level used digital channels the most frequently, with men doing so more often than women. Digital channels were primarily used by cattle and horse farmers, while cattle farmers showed the greatest online conference participation. Respondents reported having more time to spend with their families and animals as an advantage and the lack of face-to-face interaction with other farmers and advisers as a disadvantage of such communication patterns. As the study reveals differences in the use of communication channels during the COVID-19 pandemic by various farmers, a new communication strategy is needed that involves the use of appropriate communication channels to provide farmers with agricultural information both during the COVID-19 situation and later.
Keywords: COVID-19 pandemic, livestock farmers, communication channels, (dis)advantages of communication
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 78; Downloads: 11
 Link to full text
This document has many files! More... |
7. Tradicionalni in družbeni mediji v času pandemije kovidaAja Jesenik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo je teoretična in empirična raziskava o tradicionalnih in družbenih medijih v času pandemije covid. Diplomsko delo predstavlja vpliv pandemije covid na delovanje tradicionalnih in družbenih medijev. Teoretični del temelji na predstavitvi razumevanja družbenih in tradicionalnih medijev, virusa in pandemije covid. Pričakovano je bilo, da je pandemija covid močno vplivala na način delovanja medijev, zato je bilo raziskano, kako so se morali mediji prilagoditi, da so lahko ostali na trgu. Predstavljene so spremembe, ki so jih morebiti uvedli, če so jih uvedli. V praktičnem delu je predstavljen intervju s petimi predstavniki slovenskih medijskih hiš. Ugotovljeno je bilo, da so se medijske hiše prilagodile glede na pogoje, ki jih je uvedla Vlada Republike Slovenije. Po zaključeni pandemiji se je delovanje medijev vrnilo v prvotno stanje. Mediji se prilagajajo in razvijajo glede na trg. Pandemija covid ni imela tako velikega vpliva na medije, kot je bilo predvidevano, je pa pripomogla k hitrejšemu razvoju medijev.
Keywords: tradicionalni mediji, družbeni mediji, pandemija covid, vpliv pandemije, spremembe
Published in DKUM: 08.08.2024; Views: 183; Downloads: 17
Full text (2,12 MB) |
8. COVID-19 and social distancing : ǂa ǂcross-cultural study of interpersonal distance preferences and touch behaviors before and during the pandemicIlona Croy, Andreja Avsec, Tina Kavčič, Bojan Musil, Nejc Plohl, Gaja Zager Kocjan, Maja Zupančič, 2024, original scientific article Abstract: The COVID-19 pandemic has led to the introduction of unprecedented safety measures, one of them being physical distancing recommendations. Here, we assessed whether the pandemic has led to long-term effects on two important physical distancing aspects, namely interpersonal distance preferences and interpersonal touch behaviors. We analyzed nearly 14,000 individual cases from two large, cross-cultural surveys – the first conducted 2 years prior to the pandemic and the second during a relatively stable period of a decreased infection rate in May-June 2021. Preferred interpersonal distances increased by 54% globally during the COVID-19 pandemic. This increase was observable across all types of relationships, all countries, and was more pronounced in individuals with higher self-reported vulnerability to diseases. Unexpectedly, participants reported a higher incidence of interpersonal touch behaviors during than before the pandemic. We discuss our results in the context of prosocial and self-protection motivations that potentially promote different social behaviors.
Keywords: neverbalna komunikacija, preference glede medosebne razdalje, medosebni dotiki, pandemija, kovid, COVID-19, fizična distanca, medkulturna psihologija, coronavirus, nonverbal communication, interpersonal distance preferences, interpersonal touch behaviour, cross-cultural psychology, physical distancing
Published in DKUM: 02.08.2024; Views: 88; Downloads: 4
Link to full text |
9. Vpliv epidemioloških ukrepov na odražanje depresije mladostnikih med pandemijo covida-19Ajda Fujs, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Sleherna pandemija ima izjemen vpliv na vse ljudi, predvsem pa na mladostnike. Pandemijo je decembra 2019 povzročila močno nalezljiva koronavirusna bolezen COVID-19. Uvedeni epidemiološki ukrepi so vplivali zlasti na pet področij mladostniškega življenja: družinske odnose, odnose z vrstniki, izobraževanje, telesno aktivnost in duševno zdravje, s čimer so pripomogli k porastu mladostniške depresije, tj. epizodne kronične duševne motnje, za katero je značilno občutenje globoke žalosti. Zgodnje diagnosticiranje je težko, vendar prepotrebno za ustrezno zdravljenje.
Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu domače in tuje strokovne literature v podatkovnih bazah ScienceDirect in PuBMed. Z opisno (deskriptivno) metodo smo predstavili raziskovalni problem in opisali področje raziskovanja. Z metodo kompilacije in evalvacije smo povzemali, kritično primerjali in argumentirano ovrednotili strokovna stališča. Z metodo klasifikacije smo razvrščali terminološko izrazoslovje in definicije.
Rezultati: Zaradi epidemije COVIDA-19 sprejeti epidemiološki ukrepi so poslabšali družinsko mikroklimo mladostnikov, omejili njihovo interakcijo z vrstniki, vzpostavili neenake možnosti v učnem procesu zaradi izobraževanja na daljavoin okrnili za razvoj in zdravje potrebno telesno aktivnost. Posledično se je poslabšalo čustveno in duševno zdravje mladostnikov, kar je pripomoglo k porastu simptomatike mladostniške depresije.
Razprava in sklep: Mladostniki različnih starostnih skupin in iz različnih družbenih okolij so se različno soočali z vplivi epidemioloških ukrepov, vsekakor pa so nastale negativne kratko- in dolgoročne posledice za njihov telesni in duševni razvoj, ki bodo še dolgo terjale preprečevalne kurativne in preventivne ukrepe na področju duševnega zdravja mladostnikov.
Keywords: mladostniki, depresija, epidemija, COVID-19
Published in DKUM: 30.07.2024; Views: 197; Downloads: 62
Full text (1,11 MB) |
10. Assessing the situation of micro, small, and medium-sized enterprises in the emerging markets of Egypt under COVID-19 implicationsNourhan Ahmed Saad, Sonja Mlaker Kač, Sara El Gazzar, 2023, original scientific article Abstract: Micro, Small, and Medium-sized Enterprises (MSMEs) play a vital role in emerging economies, thus this research aims at assessing the current situation of Egyptian MSMEs under COVID-19 pandemic and identifying the role of Egyptian MSMEs in economic growth and development. This research adopted qualitative design; 24 semi-structured interviews were conducted with different eco-system stakeholders and MSMEs’ managers using content analysis to analyse collected data based on NVivo software. The findings revealed the importance of MSMEs sector in the emerging markets as well as global ones. Additionally, MSMEs play a significant role in enhancing country’s economic growth and development, particularly in GDP, job opportunities, domestic products/services, national income, sub-contractor, and individual/society welfare. Furthermore, the findings identify the main challenges that face Egyptian MSMEs under COVID-19 implications through analysing the four main strategic factors and concluded by policy recommendations that could be implemented by MSMEs’ owners to take full advantage in the Egyptian context and their contribution on country’s economic growth.
Keywords: MSMEs sector, COVID-19, economic growth, egyptian context, policy action
Published in DKUM: 17.07.2024; Views: 123; Downloads: 8
Full text (587,68 KB)
This document has many files! More... |
