| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Miselna naravnanost in perfekcionizem kot napovednika ciljne usmerjenosti učencev
Amanda Potočnik, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil proučiti odnos ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo, poleg pa smo vključili tudi vlogo nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 239 učencev štirih osnovnih šol Podravske in Savinjske regije, od tega 135 deklet in 104 fantje. V skupino nadarjenih je spadalo 95 učencev. Povprečna starost udeležencev je bila 13,84. Udeleženci so izpolnili vprašalnik sestavljen iz treh lestvic: Vprašalnika ciljnih usmerjenosti (AGQ-R), Lestvice perfekcionizma za otroke in mladostnike (CAPS) in Vprašalnika miselne naravnanosti (revidirana mera). Analiza razlik med skupino nadarjenih učencev in učencev, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni, je pokazala, da nadarjeni učenci v večji meri izražajo usmerjenost v obvladovanje, usmerjenost v izogibanje neobvladovanja, usmerjenost v izkazovanje zmožnosti in usmerjenost v izogibanje izkazovanja nezmožnosti. V miselni naravnanosti, nase usmerjenem perfekcionizmu in družbeno predpisanem perfekcionizmu med skupinama ni bilo pomembnih razlik. Nase usmerjeni perfekcionizem se je izkazal kot pozitiven napovednik vseh štirih ciljnih usmerjenosti, medtem ko je družbeno predpisan perfekcionizem pozitiven napovednik le usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti. Miselna naravnanost negativno napoveduje le usmerjenost v izogibanje neobvladovanja. Nadarjenost se je izkazala kot moderator odnosa med miselno naravnanostjo in usmerjenostjo v izkazovanje zmožnosti, in sicer so imeli nadarjeni učenci z višjo fiksno miselno naravnanostjo višjo izraženost usmerjenosti v izkazovanje zmožnosti, medtem ko pri nenadarjenih učencih med konstruktoma ni bilo povezave. V odnosu ciljnih usmerjenosti s perfekcionizmom in miselno naravnanostjo status nadarjenosti ni imel druge moderatorske vloge. Ugotovitve kažejo na pomembnost raziskovanja in boljšega razumevanja miselne naravnanosti, perfekcionizma in ciljnih usmerjenosti učencev, ter kljub nekaterim omejitvam predstavljajo osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: ciljna usmerjenost, perfekcionizem, miselna naravnanost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 1216; Prenosov: 277
.pdf Celotno besedilo (752,01 KB)

2.
Perfekcionizem in ciljna usmerjenost srednješolcev: vloga spola, starosti in nadarjenosti
Maja Kodele, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil proučiti odnos med perfekcionizmom in ciljnimi usmerjenostmi, znotraj tega odnosa pa še vlogo spola, starosti in nadarjenosti. V raziskavo je bilo vključenih 267 učencev štirih srednjih šol iz goriške in posavske regije, od tega 169 deklet in 98 fantov; 103 učenci so bili prepoznani kot nadarjeni. Povprečna starost udeležencev je bila 16,44 let, prihajali pa so iz različnih štiriletnih in triletnih srednješolskih izobraževalnih programov. Za namen raziskave je bil oblikovan tridelni vprašalniški sklop, ki je zajemal demografska vprašanja, Lestvico perfekcionizma pri mladostnikih (LPM) in Vprašalnik ciljnih usmerjenosti (AGQ-R). Analiza razlik med skupinami je pokazala, da nadarjeni v večji meri stremijo k odličnosti in so bolj občutljivi na kritiko v primerjavi z učenci, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Prilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v obvladovanje in usmerjenosti v izogibanje neobvladovanja. Pri tem stremljenje k odličnosti pozitivno napoveduje usmerjenost v obvladovanje le za učence, ki so bili prepoznani kot nadarjeni, redoljubnost pa le za mlajše učence in tiste, ki niso bili prepoznani kot nadarjeni. Neprilagojene dimenzije perfekcionizma so se izkazale kot statistično pomembni pozitivni napovedniki usmerjenosti v izkazovanje in usmerjenosti v izogibanje izkazovanja lastnih nezmožnosti. V odnosu med dimenzijami perfekcionizma in ciljnimi usmerjenostmi spol nima statistično pomembne vloge moderatorja. Kljub nekaterim omejitvam raziskava osvetljuje odnos med prilagojenimi in neprilagojenimi dimenzijami perfekcionizma in štirimi ciljnimi usmerjenostmi ter predstavlja osnovo za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: perfekcionizem, mladostniki, ciljna usmerjenost, nadarjenost
Objavljeno v DKUM: 10.10.2018; Ogledov: 1436; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (771,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.66 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici