SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 50
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
KRAJEVNA KULTURNA ZGODOVINA ROGAŠKE SLATINE
Simona Sajko, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja pregled kulturno-zgodovinskega dogajanja mesta Rogaška Slatina. V zgodovinskem pregledu dogodkov sem prikazala razvoj mesta od zgodnjega srednjega veka dalje ter razvoj šolstva, ki se je začel s prvo šolo pri Sv. Križu, ter vse do opisa današnjih treh osnovnih šol. Na območju občine se prav tako nahajajo mnoge kulturne, naravne in etnološke znamenitosti; izpostavila sem le šest temeljnih, ki so še danes pomembne za celosten razvoj mesta. Prav tako pa sem opisala pomembno stavbno dediščino, ki je danes sicer ni več, imenovano Vandelban. Ker je bila steklarna nekoč glavni nosilec gospodarstva v kraju, sem opisala tudi zgodovino le-te. Pomembno vlogo v tem turističnem kraju je imela tudi župnija Sv. Križ, zato sem na kratko predstavila tudi le-to. Ker sem želela prikazati zaokroženo celoto župnije, sem v predstavitev te vključila tudi oris njenih podružnic. V Rogaški Slatini deluje več društev, opisala pa sem tista, ki so bila vseskozi aktivna na kulturnem področju in imajo za sabo res dolgo zgodovino: obe gasilski društvi, turistično, planinsko, lovsko, čebelarsko društvo ter godba na pihala. S pomočjo društev se je Rogaška Slatina še dodatno razvijala in dopolnjevala.
Ključne besede: Rogaška Slatina, kulturne znamenitosti, šolstvo, steklarna, cerkev, društva.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3649; Prenosov: 550
.pdf Celotno besedilo (7,54 MB)

3.
Obveščevalna dejavnost Cerkve : diplomsko delo
Nejc Fistrovič, 2009, diplomsko delo

Ključne besede: obveščevalna dejavnost, cerkev, Opus Dei, diplomske naloge
Objavljeno: 17.09.2009; Ogledov: 1736; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (359,03 KB)

4.
ORGLE V DEKANIJAH BRASLOVČE IN ŠALEŠKA DOLINA
Anja Jezernik, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela z naslovom Orgle v dekanijah Braslovče in Šaleška dolina je bil raziskati zgodovinski razvoj orgel ter narediti popis orgel v dekanijah Braslovče ter Šaleška dolina. V delu so na kratko opisane cerkve posameznih župnij, temu pa sledi opis orgel, ki se nahajajo v njih. Za diplomsko delo sem uporabila vire s terena, kjer sem si vse orgle ogledala, jih preizkusila (kjer služijo svojemu namenu), fotografirala ter prebrala in uporabila župnijske kronike, vire in ostalo literaturo, kjer sem našla zapise o posameznih orglah. Fotografije orgel so v prilogi diplomskega dela.
Ključne besede: Orgle, dekanija braslovče, dekanija Šaleška dolina, župnija, podružnica, cerkev, manual, pedal, register, traktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 1760; Prenosov: 141
.pdf Celotno besedilo (63,11 MB)

5.
VPLIV MENJAVE POLITIČNIH ELIT NA NAČIN POROČANJA JAVNE RADIOTELEVIZIJE. PRIMER POROČANJA O RIMSKOKATOLIŠKI CERKVI V ODDAJI TV DNEVNIK
Liljana Matjašič, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o vplivu menjave političnih elit na način poročanja javne radiotelevizije. Konkretno obravnava razliko v poročanju javne radiotelevizije o Rimskokatoliški cerkvi med časom vladanja dveh konkurenčnih političnih elit, ki glede odnosa do Rimskokatoliške cerkve izražata občutne razlike. Z metodo analize vsebine so najprej na podlagi volilnih programov in koalicijskih pogodb analizirana stališča dveh vlad do Rimskokatoliške cerkve. Nadalje so z metodo kvantitativne analize vsebine analizirani prispevki v oddaji TV Dnevnik v obdobju 2001/2002 in 2005/2006, ki so poročali o verskih skupnostih. Prispevki so razdeljeni v šest vsebinskih sklopov: poročanje o denacionalizaciji, poročanje o cerkvenih aferah, poročanje o cerkvenih dogodkih, poročanje o dogodkih, povezanih s Cerkvijo, poročanje o drugih verskih skupnostih in ostalo. Ugotovitve potrjujejo, da menjava političnih elit lahko vpliva na način poročanja javne radiotelevizije o različnih področjih družbenega življenja. Diplomsko delo to predpostavko potrjuje s primerom poročanja o Rimskokatoliški cerkvi v oddaji TV Dnevnik.
Ključne besede: Sociologija, religija, Rimskokatoliška cerkev, politične elite, javna radiotelevizija.
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2753; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (508,69 KB)

6.
ODNOS RIMSKOKATOLIŠKE CERKVE IN KATOLIKOV DO DRUGAČNOSTI
Gregor Kuhar, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana vloga Rimskokatoliške Cerkve pri problemu sobivanja ljudi in skupin z različno kulturo, različno religijo ali z različnimi nazori. Problem je obravnavan znotraj širšega konteksta vprašanj o vlogi religije pri medverskem in medkulturnem sožitju. V nalogi se dotikamo tudi razmerja med moralo in religijo, saj naj bi miroljubna narava in povezovalna zmožnost religije (ožje krščanstva in katolištva) bila ena izmed njenih pomembnih moralnih lastnosti. Srečamo se z različnimi, tudi nasprotujočimi si stališči o vlogi religije, krščanstva in katolištva. Po eni strani se religijo, krščanstvo in katolicizem pojmuje kot element, ki povezuje ljudi ne glede na etnično, razredno ali kakršnokoli drugo pripadnost, in kot dejavnik, ki v družbi krepi vrednote miru, ljubezni in skrbi za druge. Po drugi strani pa se srečamo s trditvami o religiji in konkretneje o krščanstvu ter katolicizmu kot dejavniku, ki ljudi razločuje glede na religijsko (ne)pripadnost, pri čemer niso redke misijonarske težnje in različne oblike nasilja. V nalogi so trditve o povezovalni vlogi religije empirično preverjene na podlagi podatkov iz svetovne raziskave vrednot (World Values Survey 1981-2008). Primerjava socialne distance, ki jo izražajo pripadniki Rimskokatoliške Cerkve, pripadniki pravoslavnih Cerkva, pripadniki islama ter posamezniki, ki ne pripadajo nobeni religiji, do posameznikov, ki kršijo religijske norme, in do pripadnikov druge religije med drugim pokaže, da: kristjani (katoliki in pravoslavci) ne izražajo socialne distance v najmanjših deležih; socialno distanco izražajo v najmanjši meri posamezniki, ki niso pripadniki nobene religije, in katoliki; bolj religiozni katoliki izražajo socialno distanco v večjem deležu kot manj religiozni katoliki.
Ključne besede: socialna distanca, Rimskokatoliška Cerkev, medkulturni dialog, medverski dialog, sprejemanje drugačnosti, odnos do drugih
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2750; Prenosov: 269
.pdf Celotno besedilo (530,83 KB)

7.
»PROTILJUDSKI ELEMENTI« V MARIBORU V LETIH 1945-1948
Andreja Kaučič, 2010, diplomsko delo

Opis: Povzetek Konec 2. svetovne vojne je v Sloveniji pomenil prelomnico, ne le za zmagovalce, temveč tudi za poraženo stran. Komunistična partija si je že med vojno prizadevala in tudi zagotovila dominanten položaj na političnem zemljevidu, po vojni pa nadaljevala obračun z resničnimi in navideznimi nasprotniki. To niso bili le nekomunistični politiki izpred 2. svetovne vojne, temveč tudi mali ljudje, ki so iz različnih razlogov postali žrtve novega političnega sistema. Mnogi izmed njih so med vojno podpirali partizane, a so se po koncu vojne bodisi zaradi svojega družbenega položaja, politične opredelitve, narodne pripadnosti ali verskega prepričanja znašli v nemilosti komunistične oblasti. To je bilo značilno tudi za Maribor, ki je bil zaradi bližine meje odlično izhodišče za ilegalne prebege v Avstrijo. Ker narodnoosvobodilni boj v Mariboru in še posebej njegovi okolici ni imel tako globokih korenin kot drugje po Sloveniji, je bilo takih in drugačnih »protiljudskih sovražnikov« kar precej. Zaradi tega jih je želela komunistična oblast čim bolj omejiti in izkoreniniti, saj je hotela, da bi Maribor postal branik severne meje.
Ključne besede: Komunistična partija, volitve v ustavodajno skupščino, "protiljudski elementi", skrivači, špekulanti, ilegalni kanali, cerkev, intelektualci.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1529; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (702,22 KB)

8.
SRBSKI MIT O KOSOVU
Anamarija Potočnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Srbski mit o Kosovu je del nacionalne identitete Srbov. Cilj diplomskega dela je osvetliti proces nastanka mita, ga definirati, analizirati in pojasniti, kako vpliva na politični, verski in kulturni vidik življenja Srbov ter primerjati kosovski mit z osnovo krščanstva, pri čemer je potrebno poudariti motiv izdaje. Poleg motiva izdaje je koren kosovskega mita tudi motiv junaštva, znotraj katerega sta upravičeno najbolj izpostavljena knez Lazar in Miloš Obilić. Oba se uvrščata med najpomembnejše osebnosti v srbski zgodovini. Mit o Kosovu je postal ključen politični mit v postsocialistični Srbiji, saj so se nacionalistično usmerjene politične stranke naslonile nanj z namenom postati glavna politična sila. Pri tem so se povezale s Srbsko pravoslavno cerkvijo, saj je ta skozi stoletja podrejenosti Otomanskemu cesarstvu zasedala vlogo varuha srbske nacionalne kulture in tradicije. Pomembnost njene vloge je v tem, da je zasnovala kolektivno zavest in ideološki okvir srbskega naroda. Iz vsega tega je jasno, da mit o Kosovu povezuje politiko in religijo v Srbiji.
Ključne besede: Srbski mit o Kosovu, Lazarjev kult, Obilićev kult, mitizacija, Srbska pravoslavna cerkev, zaobljuba Kosovu, svetosavlje.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 2266; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (498,19 KB)

9.
KATOLIŠKA CERKEV IN MLADI V SLOVENIJI - SPREMEMBE V RELIGIJSKI PONUDBI ZA MLADE KOT ODZIV KATOLIŠKE CERKVE NA IZZIVE SEKULARIZACIJE
Monika Vengust, 2011, diplomsko delo

Opis: V Sloveniji je v prejšnjem stoletju prišlo do sekularizacije. V veliki meri je zajela Katoliško cerkev. Med leti 1980 in 2010 se je v Katoliški cerkvi spremenila religijska ponudba kot odziv na izzive sekularizacije. Pregled dogajanja za mlade od 15. do 29. leta je pokazal, da se Katoliška cerkev spopada z zmanjšanjem vpliva na družbo na različne načine. Ustanovila se je vrsta gibanj, društev, združenj in skupin, ki želijo pritegniti mlade na področju vzgoje in izobraževanja ter zabave, hkrati pa ohraniti vero in krščanske vrednote. Po pregledu različnih ponudb in gibanju števila članov se je ugotovilo, da se je v zadnjih letih bistveno povečala pestrost ponudbe Katoliške cerkve za mlade in s tem vpliv na tisti del mladih, ki so bili vzgajani v krščanskem duhu.
Ključne besede: Katoliška cerkev, mladi, religijska ponudba, gibanja, združenja, društva, skupine
Objavljeno: 27.02.2012; Ogledov: 1882; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

10.
CERKVE IN SUŽENJSTVO JUGA ZDA
Tina Dolinar, 2011, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V Združenih državah Amerike se je institucija suženjstva obdržala skoraj četrt stoletja in je bistveno zaznamovala razvoj in zgodovino te države. Čeprav je cerkev v ZDA ločena od države, so imele ameriške denominacije krščanske cerkve vedno močan vpliv na družbo in dogajanje. Namen tega diplomskega dela je predstaviti razvoj pomembnejših cerkev v ZDA pred in po uvedbi suženjstva, njihov odnos do sužnjev in institucije suženjstva ter njihovo vpletenost v boj za ohranitev ali ukinitev tega zloglasnega gospodarskega in družbenega sistema. V zgodnji dobi suženjstva na področju ZDA je Društvo prijateljev (kvekerji) predstavljalo glavnega pobudnika protisužnjelastniških prizadevanj. Kvekerji so proti suženjstvu ostro protestirali že v 80. letih 17. stoletja, ko so se vse ostale denominacije krščanske cerkve ukvarjale predvsem s pokristjanjevanjem sužnjev. Cerkve so odigrale pomembno vlogo pri osvoboditvi sužnjev na severu države, a na jugu niso bile uspešne, kar pa je bila predvsem posledica notranjih nesoglasij in krepitve prosužnjelastniške mislenosti znotraj tamkajšnjih cerkev. Diplomsko delo opredeli tudi vpliv suženjstva na delovanje in organizacijo cerkev. Ker so bile do 30. let 19. stoletja v izvajanje institucije suženjstva vpletene skoraj vse cerkve, je posledično vprašanje suženjstva razklalo večino uveljavljenih protestantskih denominacij. Ob izbruhu državljanske vojne so cerkve sledile političnim in družbenim razmeram: južne predstavnice so se postavile na stran Konfederativnih držav Amerike in severne na stran Unije. V tem primeru so se še posebej izkazale severne cerkve, saj jim je, skupaj z ostalimi abolicionisti, uspelo takratne oblasti prepričati, da vojno za ohranitev Unije izrabijo tudi kot vojno za odpravo suženjstva.
Ključne besede: Ključne besede: cerkev, denominacija, institucija suženjstva, suženj, prosužnjelastniška in protisužnjelastniška miselnost, razkoli znotraj cerkev.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 2035; Prenosov: 176
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici