| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VKLJUČEVANJE OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN STALIŠČA VZGOJITELJEV DO INTEGRACIJE/INKLUZIJE V VRTCIH V KOROŠKI REGIJI
Katja Škrubej, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem se v širokem področju vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami osredotočila na gibalno ovirane otroke s cerebralno paralizo ter na stališča vzgojiteljev do integracije/inkluzije v predšolskem obdobju v koroški regiji. Zanimalo me je kaj več o cerebralni paralizi, pomenu zgodnjega odkrivanja otrok s cerebralno paralizo, njenih vzrokih in nastankih, o soočanju, doživljanju in sprejemanju družine z rojstvom otroka s cerebralno paralizo, ter o obravnavi teh otrok v času predšolskega obdobja in njihovo vključevanje v vrtec. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo raziskave želela dobiti vpogled v izvajanje integracije/inkluzije v koroških vrtcih, kako vzgojitelji sprejemajo otroke s cerebralno paralizo, kakšen je njihov pogled na te otroke ter kakšne so njihove izkušnje z njimi. Nadalje me je zanimalo, če so zagotovljeni pogoji za vključevanje otrok s cerebralno paralizo, v kolikšni meri vzgojitelji sodelujejo s potrebnimi strokovnjaki v vrtcu in na kakšen način sodelujejo s starši, ter ali se vzgojiteljem zdi pomembno dodatno izobraževati na tem področju.
Ključne besede: Ključne besede: cerebralna paraliza, družina, integracija/inkluzija, vključevanje otrok s cerebralno paralizo v vrtec.
Objavljeno: 04.02.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (369,16 KB)

2.
Samospoštovanje in socialna opora ter pomoč pri osebah s cerebralno paralizo
Barbara Rola, 2019, magistrsko delo

Opis: V naših življenjih imajo osebe, ki so nam blizu, poseben prostor. Odnos z njimi, opora in razumevanje pa lahko igrajo ključno vlogo pri izoblikovanju našega samospoštovanja. Še zlasti ima ta odnos ključno vlogo pri osebah, ki imajo določene primanjkljaje. Le-ti lahko zaradi negativnih odzivov iz okolja izoblikujejo nižje samospoštovanje kot osebe brez primanjkljajev. Prav zaradi tega smo se odločili preveriti odnos med samospoštovanjem in socialno oporo pri osebah s cerebralno paralizo. Zanimalo nas je tudi, ali med osebami s cerebralno paralizo in osebami brez primanjkljajev prihaja do razlik v samospoštovanju in socialni opori. S tem namenom smo uporabili lestvico samospoštovanja (RSES) in vprašalnik o socialni opori (BSSS). Rezultati analiz so pokazali, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik v izraženosti prej omenjenih fenomenov, je pa prišlo do razlike na dimenziji iskanje opore na vprašalniku o socialni opori, kjer se je pokazalo, da osebe s cerebralno paralizo iščejo več opore iz okolja. Študija nakazuje, da telesna oviranost ne pomeni nujno šibkejšega samospoštovanja pri osebah s cerebralno paralizo, potrjuje pa tudi pomembnost socialne inkluzije za osebe s tovrstnimi primanjkljaji.
Ključne besede: cerebralna paraliza, gibalna oviranost, samospoštovanje, socialna opora
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 574; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
Celostna obravnava mladostnika s cerebralno paralizo
Karmen Škerget, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Cerebralna paraliza je motnja gibanja, ki spada v skupino posebnih potreb. V diplomskem delu smo predstavili cerebralno paralizo vključno z vzroki, posledicami in simptomi ter opisali rehabilitacijske obravnave. Pozanimali smo se, kako je povezana kakovost otrok in mladostnikov v Sloveniji, ter s tehniko intervjuja želeli ugotoviti mladostnikovo mnenje o celostni obravnavni osebe s CP v otroštvu in v dopolnjenem 18. letu. Raziskovalna metodologija: Za teoretični del smo uporabili deskriptivno metodo z analizo strokovnih virov. Raziskovalni del je temeljil na kvalitativni metodi dela, kjer smo uporabili študijo primera. S pomočjo ugotavljanja 14 življenjskih aktivnosti Virginie Henderson smo sestavili intervju. Obravnavali smo mladostnika z II. stopnjo cerebralne paralize. Rezultati: V študiji primera smo prišli do ugotovitev, da je pacient z II. stopnjo cerebralne paralize pretežno samostojen, težave mu povzroča groba in fina motorika. Problem se kaže predvsem v družbeni izolaciji in pomanjkanju terapevtskih obravnav v dopolnjenem 18. letu starosti. Sklep: Življenje oseb s cerebralno paralizo se razlikuje v njihovi stopnji prizadetosti. Učinkovita obravnava, podpora zdravju in rehabilitacija omogoča, da je življenjska doba oseb s cerebralno paralizo skoraj enaka kot pri populaciji zdravih oseb.
Ključne besede: cerebralna paraliza, vzroki, zdravljenje, rehabilitacijske obravnave, Virginija Henderson
Objavljeno: 09.11.2018; Ogledov: 824; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (456,18 KB)

4.
KARIERNA ORIENTACIJA OTROKA S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNOŠOLSKEM PROGRAMU Z NIŽJIM IZOBRAZBENIM STANDARDOM - ŠTUDIJA PRIMERA
Tina Lovrec, 2016, magistrsko delo

Opis: Evropske države v zadnjih nekaj desetletjih postopoma prilagajajo zakonodajo in izobraževalne programe rednih šol z namenom izboljšati vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Začetek sprememb v Sloveniji je na tem področju pomenila Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Skoraj sočasno so bili sprejeti nekateri pomembnejši zakoni, med katerimi je potrebno omeniti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996, Zakon o osnovni šoli iz leta 1996 ter leta 2000 sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakonodaja tako opredeljuje otroke s posebnimi potrebami, ureja celotno področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na vseh ravneh izobraževanja ter predpisuje načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Trenutno aktualni Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) kot temeljno konceptualno usmeritev opredeljuje inkluzivno naravnano izobraževanje, zato v nalogi natančneje opišemo inkluzijo. Pozornost se je namreč ob spremembah zakonodaje iz otrokove motnje, ovire ali primanjkljaja premaknila na sprejemanje različnosti in individualnosti učencev. Poleg inkluzije je predstavljeno še področje integracije in vzporednice med omenjenima pojmoma. Teoretični del naloge se nadaljuje z opredelitvijo otrok s posebnimi potrebami, s poudarkom na gibalno oviranih otrocih, ki trpijo za posledicami cerebralne paralize. V nadaljevanju je opisan postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in s tem povezane značilnosti. Predstavljene so tudi možnosti usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po končanem devetem razredu osnovne šole s prilagojenim programom in šolanje na programih nižjega poklicnega izobraževanja. Na koncu teoretičnega dela je opredeljena še karierna orientacija, njeno zgodovinsko ozadje ter ovire na karierni poti otrok s posebnimi potrebami. Predmet raziskovanja v empiričnem delu magistrske naloge je poklicno usmerjanje otroka s posebnimi potrebami po končanem osnovnošolskem izobraževanju v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Kljub temu da so v šolski zakonodaji postavljeni temelji postopka usmerjanja in inkluzivne vzgoje in izobraževanja, v praksi nemalokrat prihaja do težav in posledično neustreznih usmeritev. S pomočjo študije primera smo želeli izpostaviti in opozoriti na probleme, ki se lahko pojavljajo pri kariernem usmerjanju gibalno oviranega učenca, ki ima tudi več drugih posebnih potreb. Pri tem smo se opirali na javne in zasebne dokumente o obravnavanem primeru posameznika s posebnimi potrebami ter na zakone in predpise, ki veljajo za otroke s posebnimi potrebami. Obenem smo v nalogi poudarili širši družbeni interes za vključitev otrok s posebnimi potrebami v redne oblike vzgoje in izobraževanja, s čimer želi družba zagotoviti enake možnosti vsem brez diskriminiranja. Poleg študije primera smo uporabili še polstrukturirana intervjuja, ki sta nam bila v veliko pomoč pri poglobljenem razumevanja obravnavanega primera. S pomočjo študije primera smo ugotovili, da je samoiniciativnost staršev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pomemben faktor. Njihova zavzetost lahko pripomore pri iskanju najustreznejše rešitve za nadaljevanje karierne poti. Strokovni delavci pa ugotavljajo, da je trenutno veljavna zakonodaja na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami še zmeraj pomanjkljiva. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati karierni orientaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirani otroci, cerebralna paraliza, inkluzija, integracija, karierna orientacija, nižje poklicno izobraževanje
Objavljeno: 09.12.2016; Ogledov: 2182; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

5.
Vpliv plavanja in jahanja na gibalni razvoj otroka s cerebralno paralizo
Anja Gotar, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv plavanja in jahanja na gibalni razvoj otroka s cerebralno paralizo je sestavljen iz dveh delov, in sicer teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljeni gibalni razvoj otroka in cerebralna paraliza ter terapiji, ki pripomoreta k izboljšanju gibalnega razvoja otroka s cerebralno paralizo – terapija s pomočjo plavanja (Halliwick metoda) in terapija s pomočjo jahanja (hipoterapija). Namen diplomskega dela je torej podrobneje predstaviti cerebralno paralizo in vpliv jahanja ter plavanja na gibalni razvoj otroka s cerebralno paralizo. V empiričnem delu so prikazani rezultati zbrani s pomočjo nestandardiziranega intervjuja. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije. Vključili smo pet staršev otrok s cerebralno paralizo, ki obiskujejo terapevtsko metodo s pomočjo jahanja, in pet staršev otrok s cerebralno paralizo, ki obiskujejo terapevtsko metodo s pomočjo plavanja. Rezultati raziskave so naslednji: pri gibalnem razvoju otroka s cerebralno paralizo sta v smislu vpliva na gibalni razvoj terapevtska metoda s pomočjo plavanja in terapevtska metoda s pomočjo jahanja dobri, kajti pri jahanju se določen sklop mišic okrepi in s tem otrok pridobiva na ravnotežju, pri plavanju pa se določen sklop zakrčenih mišic sprošča, zato lahko otrok izvaja pravilne gibe.
Ključne besede: gibalni razvoj, cerebralna paraliza, terapija s pomočjo jahanja, terapija s pomočjo plavanja
Objavljeno: 01.09.2016; Ogledov: 954; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (987,50 KB)

6.
KAKOVOST ŽIVLJENJA OTROK S CEREBRALNO PARALIZO
Tina Hasemali, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča. Cerebralna paraliza je opredeljena kot skupina razvojnih motenj v gibanju, drži in koordinaciji. Nastane lahko med nosečnostjo, med porod ali po njem, ko možgani še niso razviti. Pridružijo se ji lahko še druge motnje kot so kognitivne, senzorične, vedenjske in čustvene težave ter epilepsija. Medicinska sestra, ki dela z otrokom s cerebralno paralizo mora imeti dodatna znanja in izkušnje za zagotavljanje celostne in individualne zdravstvene nege, ki pripomore h kakovostnejšemu življenju otrok. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrali, analizirali in uporabili smo strokovno domačo in tujo literaturo ter elektronske vire. Pri empiričnem delu smo kot raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki je vključeval vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Rezultati. Po analizi zbranih podatkov smo ugotovili, da so starši mnenja, da dobijo dovolj informacij s strani medicinske sestre glede zdravstvene nege in oskrbe otroka. Menijo tudi, da sodelovanje z medicinsko sestro pozitivno vpliva na zagotavljanje kakovostnejšega življenja otrok s cerebralno paralizo. Sklep. Otrok s cerebralno paralizo potrebuje celostno in kontinuirano zdravstveno oskrbo. Pomembno je sodelovanje medicinske sestre in staršev, saj je skupen cilj kakovostnejše in lepše življenje otroka.
Ključne besede: cerebralna paraliza, kakovost življenja, medicinska sestra
Objavljeno: 22.03.2016; Ogledov: 1515; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (978,05 KB)

7.
IZVAJANJE PLAVALNEGA TEČAJA ZA GIBALNO OVIRANEGA OTROKA V OSNOVNI ŠOLI IN SPREMLJANJE NJEGOVIH RAZVOJNIH PODROČIJ
Katja Roj, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali značilnosti gibalno oviranega učenca na deseturnem plavalnem tečaju v tretjem razredu devetletne osnovne šole in dobili celostni vpogled v njegov razvoj. V raziskavo je bil vključen en učenec tretjega razreda, ki ima odločbo o posebnih potrebah, v kateri je opredeljen kot težko gibalno oviran otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja. Najprej so tri ocenjevalke s pomočjo kontrolnih list spremljale učenčev razvoj na področju zaznavanja, govora, jezika, čustev, socializacije in gibanja. Njihove ocene kažejo, da ima učenec zelo dobro razvite govorne in jezikovne sposobnosti. Večjih težav s sluhom in fonetičnim zaznavanjem besed ni, pojavljajo pa se težave na področju fine motorike in senzomotorike. Nato smo učenca spremljali na plavalnem tečaju, kjer je bil vključen v Halliwickov program učenja plavanja. Program je sestavljen iz desetih točk, skozi katere učenec izpopolnjuje posamezne plavalne veščine kot so prilagoditev na vodo, nadzor dihanja, različne oblike vrtenja, ravnotežje in razvoj plavalnega stila. Napredek smo spremljali s pomočjo uveljavljenega testa SWIM na začetku in na koncu plavalnega tečaja. Rezultati začetnega in končnega testiranja so pokazali, da je učenec na plavalnem tečaju dosegel velik napredek. Na začetnem testiranju je dosegel 48 točk, na končnem pa 59 točk. Najbolj je napredoval pri razvoju plavalnega stila. Ob koncu plavalnega tečaja je bil zmožen samostojno preplavati 25 metrov hrbtno.
Ključne besede: Posebne potrebe, gibalno oviran otrok, cerebralna paraliza, razvojna področja, plavanje, plavalni tečaj, Halliwickov program
Objavljeno: 04.06.2015; Ogledov: 1342; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

8.
OTROK S CEREBRALNO PARALIZO IN EPILEPSIJO
Danijela Farkaš, 2014, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljen otrok s cerebralno paralizo in z epilepsijo. Cerebralna paraliza pomeni nenapredujočo motnjo gibanja, je posledica poškodbe možganov in ima zelo velik spekter pridruženih motenj ter bolezni, mednje sodi tudi epilepsija. Medicinska sestra v razvojni ambulanti mora za izvajanje zdravstvene nege rizičnih otrok imeti strokovno znanje in veščine, saj mora tesno sodelovati s starši otroka ter multidisciplinarnim timom. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri otroku s cerebralno paralizo in z epilepsijo ter kakšen vpliv ima bolezen na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da so starši sprejeli zdravstveno stanje deklice. Deklica ima težave na vseh področjih življenjskih aktivnosti. Sklep: Imeti otroka s cerebralno paralizo in z epilepsijo za starše ni lahka naloga. To od njih zahteva veliko energije, volje in znanja. Sodelovanje staršev z medicinsko sestro je ključnega pomena za otrokovo dobro psihofizično počutje in zdravje.
Ključne besede: cerebralna paraliza, epilepsija, zdravstvena nega, medicinska sestra
Objavljeno: 26.09.2014; Ogledov: 2656; Prenosov: 629
.pdf Celotno besedilo (485,89 KB)

9.
TERAPIJA S POMOČJO KONJA PRI OTROKU S CEREBRALNO PARALIZO
Ana Marie Vahen, 2014, diplomsko delo

Opis: Cerebralna paraliza pomeni trajno okvaro možganskega tkiva, ki onemogoča nadzor nad gibanjem. Lahko se razvije že v nosečnosti ali pri dolgotrajnem težkem porodu, ko otrok utrpi pomanjkanje kisika. V raziskavi predstavljamo študijo primera otroka s cerebralno paralizo, ki je sodeloval pri terapiji s pomočjo živali. Enkrat tedensko smo v obdobju 5 mesecev izvajali terapijo s konjem na kmetiji Šeško v Socki. Ugotavljali smo napredovanje glede na operativne cilje (senzorične, psihosocialne, komunikacijske in kognitivne). Interakcijo otroka s konjem in različnimi predmeti smo ocenjevali s 5-stopenjsko Likertovo lestvico. Ob koncu terapije (12. teden) smo najvišjo povprečno oceno 5,0 po Likertu, dobili pri kognitivno-izobraževalnih ciljih. Najnižjo vrednost (4,7) pa pri komunikacijskih ciljih. V večini primerov smo senzomotorične cilje dosegli v 8. tednu. Največ časa smo potrebovali za dosego komunikacijskih ciljev (14. tednov). Najbolj dinamično razgiban vzorec smo dobili pri samostojnem krtačenju konja. Ugotavljamo, da mora biti otrok pred terapijo spočit, sicer je koncentracija in sodelovanje manj učinkovito, kar smo opazili pri 10. terapiji. Napredovanje je bilo zaslediti popolnoma pri vseh operativnih ciljih.
Ključne besede: cerebralna paraliza, terapija s konjem, terapevtsko jahanja, hipoterapija
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1842; Prenosov: 278
.pdf Celotno besedilo (5,58 MB)

10.
Šolski otrok s cerebralno paralizo
Anja Kostevc, 2013, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena problematika šolskega otroka s cerebralno paralizo, ki je nenapredujoče stanje zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali njihove okvare med nosečnostjo. Posledica je umska, telesna in socialna prizadetost otroka. Naloge zdravstvenih delavcev so, da hitro odkrijejo rizičnost in pričnejo s takojšnjo obravnavo in rehabilitacijo otroka. Pri tem je potrebno timsko delo, kontinuirana, celostna in individualna zdravstvena nega. Z raziskavo smo želeli ugotoviti glavne probleme pri otroku s cerebralno paralizo, odnos družine in okolice do otroka s posebnimi potrebami ter nudenje pomoči s strani zdravstvenih delavcev. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: S pomočjo študija primera smo ugotovili, da so se deklica in starši sprijaznila z njenim zdravstvenim stanjem. Največ težav ima deklica v osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, v kateri je popolnoma odvisna od drugih. Zelo rada obiskuje šolo, saj je med svojimi vrstniki, ki imajo podobne potrebe kot ona sama. Sklep: Otrok s cerebralno paralizo potrebuje interdisciplinarno in kontinuirano zdravstveno obravnavo. Vodilno vlogo imajo starši, ki največ pripomorejo k zadovoljevanju otrokovih osnovnih življenjskih potreb. Skupni cilj vseh, ki se vključujejo v program oskrbe otroka, je seveda omogočiti otroku kakovostno in čim bolj samostojno življenje.
Ključne besede: cerebralna paraliza, šolar, medicinska sestra, starši, zdravstvena nega
Objavljeno: 27.09.2013; Ogledov: 2223; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici