Search the digital library catalog

Abstract: V naših življenjih imajo osebe, ki so nam blizu, poseben prostor. Odnos z njimi, opora in razumevanje pa lahko igrajo ključno vlogo pri izoblikovanju našega samospoštovanja. Še zlasti ima ta odnos ključno vlogo pri osebah, ki imajo določene primanjkljaje. Le-ti lahko zaradi negativnih odzivov iz okolja izoblikujejo nižje samospoštovanje kot osebe brez primanjkljajev. Prav zaradi tega smo se odločili preveriti odnos med samospoštovanjem in socialno oporo pri osebah s cerebralno paralizo. Zanimalo nas je tudi, ali med osebami s cerebralno paralizo in osebami brez primanjkljajev prihaja do razlik v samospoštovanju in socialni opori. S tem namenom smo uporabili lestvico samospoštovanja (RSES) in vprašalnik o socialni opori (BSSS). Rezultati analiz so pokazali, da med skupinama ni statistično pomembnih razlik v izraženosti prej omenjenih fenomenov, je pa prišlo do razlike na dimenziji iskanje opore na vprašalniku o socialni opori, kjer se je pokazalo, da osebe s cerebralno paralizo iščejo več opore iz okolja. Študija nakazuje, da telesna oviranost ne pomeni nujno šibkejšega samospoštovanja pri osebah s cerebralno paralizo, potrjuje pa tudi pomembnost socialne inkluzije za osebe s tovrstnimi primanjkljaji.
Keywords: cerebralna paraliza, gibalna oviranost, samospoštovanje, socialna opora
Published in DKUM: 27.08.2019; Views: 948; Downloads: 131
Full text (1,63 MB)

Abstract: Evropske države v zadnjih nekaj desetletjih postopoma prilagajajo zakonodajo in izobraževalne programe rednih šol z namenom izboljšati vključevanje otrok in mladostnikov s posebnimi izobraževalnimi potrebami. Začetek sprememb v Sloveniji je na tem področju pomenila Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji (1995). Skoraj sočasno so bili sprejeti nekateri pomembnejši zakoni, med katerimi je potrebno omeniti Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja iz leta 1996, Zakon o osnovni šoli iz leta 1996 ter leta 2000 sprejet Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami. Zakonodaja tako opredeljuje otroke s posebnimi potrebami, ureja celotno področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami na vseh ravneh izobraževanja ter predpisuje načine in oblike izvajanja vzgoje in izobraževanja. Trenutno aktualni Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (2011) kot temeljno konceptualno usmeritev opredeljuje inkluzivno naravnano izobraževanje, zato v nalogi natančneje opišemo inkluzijo. Pozornost se je namreč ob spremembah zakonodaje iz otrokove motnje, ovire ali primanjkljaja premaknila na sprejemanje različnosti in individualnosti učencev. Poleg inkluzije je predstavljeno še področje integracije in vzporednice med omenjenima pojmoma. Teoretični del naloge se nadaljuje z opredelitvijo otrok s posebnimi potrebami, s poudarkom na gibalno oviranih otrocih, ki trpijo za posledicami cerebralne paralize. V nadaljevanju je opisan postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami in s tem povezane značilnosti. Predstavljene so tudi možnosti usmerjanja otrok s posebnimi potrebami po končanem devetem razredu osnovne šole s prilagojenim programom in šolanje na programih nižjega poklicnega izobraževanja. Na koncu teoretičnega dela je opredeljena še karierna orientacija, njeno zgodovinsko ozadje ter ovire na karierni poti otrok s posebnimi potrebami. Predmet raziskovanja v empiričnem delu magistrske naloge je poklicno usmerjanje otroka s posebnimi potrebami po končanem osnovnošolskem izobraževanju v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Kljub temu da so v šolski zakonodaji postavljeni temelji postopka usmerjanja in inkluzivne vzgoje in izobraževanja, v praksi nemalokrat prihaja do težav in posledično neustreznih usmeritev. S pomočjo študije primera smo želeli izpostaviti in opozoriti na probleme, ki se lahko pojavljajo pri kariernem usmerjanju gibalno oviranega učenca, ki ima tudi več drugih posebnih potreb. Pri tem smo se opirali na javne in zasebne dokumente o obravnavanem primeru posameznika s posebnimi potrebami ter na zakone in predpise, ki veljajo za otroke s posebnimi potrebami. Obenem smo v nalogi poudarili širši družbeni interes za vključitev otrok s posebnimi potrebami v redne oblike vzgoje in izobraževanja, s čimer želi družba zagotoviti enake možnosti vsem brez diskriminiranja. Poleg študije primera smo uporabili še polstrukturirana intervjuja, ki sta nam bila v veliko pomoč pri poglobljenem razumevanja obravnavanega primera. S pomočjo študije primera smo ugotovili, da je samoiniciativnost staršev pri usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pomemben faktor. Njihova zavzetost lahko pripomore pri iskanju najustreznejše rešitve za nadaljevanje karierne poti. Strokovni delavci pa ugotavljajo, da je trenutno veljavna zakonodaja na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami še zmeraj pomanjkljiva. Več pozornosti bi bilo potrebno posvečati karierni orientaciji otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami.
Keywords: otroci s posebnimi potrebami, gibalno ovirani otroci, cerebralna paraliza, inkluzija, integracija, karierna orientacija, nižje poklicno izobraževanje
Published in DKUM: 09.12.2016; Views: 3280; Downloads: 290
Full text (1,37 MB)

Abstract: Teoretična izhodišča. Cerebralna paraliza je opredeljena kot skupina razvojnih motenj v gibanju, drži in koordinaciji. Nastane lahko med nosečnostjo, med porod ali po njem, ko možgani še niso razviti. Pridružijo se ji lahko še druge motnje kot so kognitivne, senzorične, vedenjske in čustvene težave ter epilepsija. Medicinska sestra, ki dela z otrokom s cerebralno paralizo mora imeti dodatna znanja in izkušnje za zagotavljanje celostne in individualne zdravstvene nege, ki pripomore h kakovostnejšemu življenju otrok. Metodologija raziskovanja. V diplomskem delu smo v teoretičnem delu uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrali, analizirali in uporabili smo strokovno domačo in tujo literaturo ter elektronske vire. Pri empiričnem delu smo kot raziskovalni instrument uporabili anketni vprašalnik, ki je vključeval vprašanja odprtega in zaprtega tipa. Rezultati. Po analizi zbranih podatkov smo ugotovili, da so starši mnenja, da dobijo dovolj informacij s strani medicinske sestre glede zdravstvene nege in oskrbe otroka. Menijo tudi, da sodelovanje z medicinsko sestro pozitivno vpliva na zagotavljanje kakovostnejšega življenja otrok s cerebralno paralizo. Sklep. Otrok s cerebralno paralizo potrebuje celostno in kontinuirano zdravstveno oskrbo. Pomembno je sodelovanje medicinske sestre in staršev, saj je skupen cilj kakovostnejše in lepše življenje otroka.
Keywords: cerebralna paraliza, kakovost življenja, medicinska sestra
Published in DKUM: 22.03.2016; Views: 2025; Downloads: 308
Full text (978,05 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljen otrok s cerebralno paralizo in z epilepsijo. Cerebralna paraliza pomeni nenapredujočo motnjo gibanja, je posledica poškodbe možganov in ima zelo velik spekter pridruženih motenj ter bolezni, mednje sodi tudi epilepsija. Medicinska sestra v razvojni ambulanti mora za izvajanje zdravstvene nege rizičnih otrok imeti strokovno znanje in veščine, saj mora tesno sodelovati s starši otroka ter multidisciplinarnim timom. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, kateri so glavni negovalni problemi pri otroku s cerebralno paralizo in z epilepsijo ter kakšen vpliv ima bolezen na opravljanje vsakodnevnih aktivnosti. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: S pomočjo študije primera smo ugotovili, da so starši sprejeli zdravstveno stanje deklice. Deklica ima težave na vseh področjih življenjskih aktivnosti. Sklep: Imeti otroka s cerebralno paralizo in z epilepsijo za starše ni lahka naloga. To od njih zahteva veliko energije, volje in znanja. Sodelovanje staršev z medicinsko sestro je ključnega pomena za otrokovo dobro psihofizično počutje in zdravje.
Keywords: cerebralna paraliza, epilepsija, zdravstvena nega, medicinska sestra
Published in DKUM: 26.09.2014; Views: 3304; Downloads: 667
Full text (485,89 KB)

Abstract: Teoretična izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena problematika šolskega otroka s cerebralno paralizo, ki je nenapredujoče stanje zaradi nepravilnosti v razvoju možganov ali njihove okvare med nosečnostjo. Posledica je umska, telesna in socialna prizadetost otroka. Naloge zdravstvenih delavcev so, da hitro odkrijejo rizičnost in pričnejo s takojšnjo obravnavo in rehabilitacijo otroka. Pri tem je potrebno timsko delo, kontinuirana, celostna in individualna zdravstvena nega. Z raziskavo smo želeli ugotoviti glavne probleme pri otroku s cerebralno paralizo, odnos družine in okolice do otroka s posebnimi potrebami ter nudenje pomoči s strani zdravstvenih delavcev. Metodologija raziskovanja: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodologiji, izvedli smo študijo primera in uporabili tehniko intervjuja, ki je vseboval vprašanja odprtega tipa. Rezultati: S pomočjo študija primera smo ugotovili, da so se deklica in starši sprijaznila z njenim zdravstvenim stanjem. Največ težav ima deklica v osnovni življenjski aktivnosti gibanje in ustrezna lega, v kateri je popolnoma odvisna od drugih. Zelo rada obiskuje šolo, saj je med svojimi vrstniki, ki imajo podobne potrebe kot ona sama. Sklep: Otrok s cerebralno paralizo potrebuje interdisciplinarno in kontinuirano zdravstveno obravnavo. Vodilno vlogo imajo starši, ki največ pripomorejo k zadovoljevanju otrokovih osnovnih življenjskih potreb. Skupni cilj vseh, ki se vključujejo v program oskrbe otroka, je seveda omogočiti otroku kakovostno in čim bolj samostojno življenje.
Keywords: cerebralna paraliza, šolar, medicinska sestra, starši, zdravstvena nega
Published in DKUM: 27.09.2013; Views: 2700; Downloads: 519
Full text (3,60 MB)