1. Vpliv odstranitve žrelnice in cepljenja na pogostost infektivnih zapletov po vstavitvi polževega vsadkaŠpela Rozman, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Izguba sluha je najpogostejša senzorna motnja. Vzroki izgube sluha so pridobljeni ali prirojeni, izguba lahko nastane v prelingualni ali postlingualni fazi. Namen magistrskega dela je predstaviti vpliv adenoidektomije ter cepljenja proti pnevmokoku pri otroku z vstavljenim polževim vsadkom na pojav infektivnih zapletov po vstavljenem polževem vsadku.
Metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo, izvedli smo retrospektivno študijo. Za preverjanje hipotez smo uporabili deskriptivne in inferenčne statistične metode. V vzorec je bilo vključenih 228 otrok do 18. leta po vstavitvi polževega vsadka.
Rezultati: Naši rezultati so pokazali, da imajo necepljeni otroci statistično značilno manj zapletov kakor cepljeni (χ² = 6,05; p < 0,05), adenoidektomija pred vstavitvijo polževega vsadka ne vpliva na pojavnost infektivnih zapletov (χ² = 0,964; p < 0,05), starost manj kot 3 leta ob vstavitvi polževega vsadka pa je povezana s statistično značilno večjo pojavnostjo zapletov (χ² = 9,35; p > 0,05).
Diskusija in zaključek: Ugotavljamo, da adenoidektomija ni ključnega pomena pri preprečevanju infektivnih zapletov, starost ob vstavitvi vpliva na pojav infektivnih zapletov, cepljenje pa je pomemben preventivni ukrep za preprečevanje infektivnih zapletov po vstavitvi polževega vsadka, čeprav v naši raziskavi tega nismo dokazali.
Keywords: odstranitev žrelnice, cepljenje, infektivni zapleti, polžev vsadek
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 50; Downloads: 7
 Full text (1,28 MB) |
2. Pravni vidiki in stališča do ceplenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravniKarin Kramberger, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Med pandemijo covid-19 je bilo cepljenje zdravstvenih delavcev ključnega pomena zaradi njihove visoke izpostavljenosti tveganju in vloge zgleda ostalim. Raziskava na zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni je pokazala visoko naklonjenost cepljenju, neodvisno od stopnje izobrazbe, medtem ko so leta delovne dobe imela pomemben vpliv.
Metode: Empirični podatki so bili pridobljeni preko anketnega vprašalnika zaprtega tipa, med 81 zaposlenimi in analizirani z uporabo programov Microsoft Office Excel 2010 in SPSS Statistics 29.
Rezultati: Rezultati razkrivajo, da večina meni, da so družbeni pozivi k cepljenju na robu pravne spornosti, kar nakazuje na kompleksen vpliv pravnih vidikov in stališč do cepljenja. Ta ugotovitev odpira nadaljnje raziskave o vlogi poznavanja pravnih vidikov pri oblikovanju stališč do cepljenja proti covid-19. Hipoteza, da se mlajši v večji meri odločajo za cepljenje, ponuja pomemben vpogled v strategije za povečanje stopnje cepljenja v prihodnosti.
Razprava in sklep: V zaključnem delu smo poskušali najti povezavo med pravnimi vidiki in stališči do cepljenja proti covidu-19 pri zaposlenih v zdravstveni negi na primarni ravni. Večina udeležencev je bila cepljena, več kot polovica udeležencev pa je menila, da so bili nagovori družbe k cepljenju proti covidu-19 pravno sporni.
Keywords: pravni vidik, stališča, COVID-19, cepljenje, zdravstveni delavci na primarni ravni
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 135; Downloads: 19
Full text (1,18 MB) |
3. Dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci EvropePetra Lužnik, 2024, undergraduate thesis Abstract: Povzetek
Uvod: Klopni meningitis je virusna bolezen centralnega živčnega sistema, za katero vsakoletno zboli med 5.000 in 10.000 Evropejcev. Za zelo učinkovito zaščito so se pokazala cepiva proti klopnemu meningitisu, vendar se priporočila za cepljenje v različnih državah močno razlikujejo, kar lahko povzroča negotovosti pri prebivalcih. Namen diplomskega dela je raziskati, kateri so dejavniki, ki vplivajo na odločitev za cepljenje proti klopnemu meningitisu med prebivalci v Evropi.
Metode: V diplomskem delu smo naredili pregled literature, ki smo jo z iskalnim nizom našli v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL in Web of Science. Potek izbora člankov smo prikazali s pomočjo PRISMA diagrama ter analizo in sintezo dobljenih rezultatov.
Rezultati: V bazah podatkov smo našli 141 zadetkov, od katerih smo za pričujoče delo uporabili šest raziskav oz. člankov. Najpogostejši dejavniki, ki so anketirance spodbudili k cepljenju, so bili strah pred boleznijo, prebivališče oziroma preživljanje prostega časa v endemičnem območju ter nasvet prijateljev ali zdravnika. Najpogostejši dejavniki, da se anketiranci za cepljenje niso odločili, so mnenja, da cepljenje ni potrebno, bolezni niso izpostavljeni oziroma ne obiskujejo rizičnih območij ter strah pred morebitnimi stranskimi učinki in cena cepljenja.
Razprava in zaključek: Pomembno je, da se način promocije cepljenja usmeri k odgovarjanju na največje dvome prebivalcev Evrope in jih predvsem dobro seznani, v kolikšni meri so izpostavljeni tveganju za okužbo.
Keywords: klopni meningitis, cepljenje, dejavniki za cepljenje
Published in DKUM: 20.06.2024; Views: 198; Downloads: 25
Full text (1,29 MB) |
4. Cepljenje proti covid-19 med nosečnostjoNastja Špur, 2024, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Covid-19 je okužba, ki lahko pri ogroženih posameznikih pušča trajne posledice ali ogroža življenje. Med ogrožene skupine prebivalstva uvrščamo tudi nosečnice. Najboljša zaščita pred okužbo so cepljenja, zato smo pregledali raziskave, ali slednje velja tudi za nosečnice. Namen diplomskega dela je raziskati priporočila in indikacije cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo.
Metode: Pregledali, analizirani in sintetizirali smo znanstveno literaturo s področja cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjo. Iskanje je potekalo v bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect.
Rezultati: V podatkovni bazi PubMed smo identificirali 374 člankov, v bazi CINAHL 45 člankov in v bazi ScienceDirect 89 člankov. Po pregledu in upoštevanju vključitvenih in izključitvenih meril smo v končni pregled vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da devet raziskav potrjuje, da je cepivo popolnoma varno in brez navedenih hujših stranskih učinkov.
Razprava in zaključek: Naša raziskava je pripomogla k temu, da smo dokazali, da je cepivo proti covidu-19 varno, saj v 10 od 11 člankov dokazujejo dejstva, da neželenih dogodkov, ki bi vplivali na plod ali mater po cepljenju, ni.
Keywords: nosečnost, covid-19, cepljenje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 151; Downloads: 16
Full text (1,37 MB) |
5. Dejavniki vpliva na odločitev zdravstvenega osebja glede cepljenja proti covidu-19Anastasija Dvanajščak, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Prevalenca covida-19 med zdravstvenim osebjem je visoka. Pomemben ukrep za preprečevanje širjenja virusa je cepljenje, ki je med zdravstvenim osebjem pomanjkljivo. Za povečanje števila cepljenih je treba poznati dejavnike, ki vplivajo na odločitev, ali se cepiti ali ne. Namen zaključnega dela je raziskati razloge zdravstvenega osebja za odločitev glede cepljenja proti covidu-19.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Članke smo analizirali in jih predstavili v obliki tabele, kjer smo navedli njihove skupne značilnosti. Za sintezo podatkov smo uporabili metodo vsebinske analize.
Rezultati: Analizirali in sintetizirali smo 11 člankov. Poglavitni dejavniki pri odločitvi za zavrnitev cepiva so bili nezaupanje do zdravstvenega sistema, vlade in farmacevtskih podjetij ter dvomi glede učinkovitosti in varnosti cepiva. Dejavniki za sprejetje cepiva so bili strah pred covidom-19, višja stopnja izobrazbe, moški spol, zadostne informacije o cepivu proti covidu-19, zdravniški poklic, zaupanje ukrepom, visoko tveganje za okužbo s covidom-19 in drugi.
Razprava in zaključek: Glavni dejavniki vpliva na odločitev glede cepljenja zdravstvenih delavcev proti covidu-19 so bili zaupanje, informacije, izobrazba, delo, socialna domena, fiziološki in psihološki dejavniki. Z našimi ugotovitvami se lahko naslovi in razreši vzroke v oklevanju glede cepljenja, s čimer se lahko poveča precepljenost zdravstvenih delavcev in splošne populacije.
Keywords: dejavniki, razlogi, zdravstveno osebje, cepljenje, koronavirus
Published in DKUM: 13.10.2023; Views: 426; Downloads: 69
Full text (1,77 MB) |
6. Odnos nosečnic do cepljenja proti covidu-19 med nosečnostjoKaja Cukjati, 2023, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Najboljšo možnost za normalizacijo življenja med pandemijo covida-19 je predstavljal razvoj cepiva, pri čemer se je pojavila že znana problematika zavračanja cepljenja, ki je bila opazna predvsem med nosečnicami. Zato je bil namen tega zaključnega dela pregledati že znane raziskave na izbrano tematiko in ugotoviti stališča nosečnic o cepljenju proti covidu-19 v času nosečnosti in identificirati vzroke za ta stališča.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled raziskav o mnenju nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 v času nosečnosti, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL/Medline, ScienceDirect in Web of Science.
Rezultati: V pregled je bilo vključenih 18 raziskav, ki so ustrezale vsem zastavljenim kriterijem. Raziskave so pokazale večjo precepljenost nosečnic in večjo sprejetost cepiva po razširitvi priporočil, v primerjavi s precepljenostjo ob začetnih priporočilih. Glavna vzroka za zavračanje cepiva sta bila pomanjkanje informacij o učinkovitosti cepiva in njegovih vplivih in zaskrbljenost za lastno zdravje ter zdravje otroka. Večja sprejetost cepiva je bila opažena pri materah z višjo izobrazbo in tistih, ki imajo več znanja o cepivih na splošno.
Razprava in zaključek: Glede na rezultate zaključnega dela je informiranost nosečnic glede cepljenja proti covidu-19 ključna za povečanje stopnje precepljenosti, zato je potrebno tematiko raziskovati tudi v prihodnosti in rezultate približati širši javnosti.
Keywords: covid-19, nosečnost, cepljenje
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 338; Downloads: 70
Full text (864,08 KB) |
7. Programi cepljenja – primerjava med Slovenijo, Avstrijo in Hrvaško : magistrsko deloDaša Bandur, 2022, master's thesis Abstract: Cepljenje velja za enega najpomembnejših medicinskih napredkov vseh časov, saj se je s cepljenjem preprečilo več smrti kot s katerim koli drugim zdravstvenim ukrepom. Da preprečimo ponovni izbruh nekaterih nalezljivim bolezni, je potrebno vzdrževati precepljenost na 95 % ali več. Države se same odločijo, na kakšen način bodo pristopile k cepljenju, ali bodo določile obvezno cepljenje ali ga zgolj priporočile. Slovenija z Zakonom o nalezljivih bolezni določa obvezno cepljenje proti devetim nalezljivim boleznim − hemofilusu influence b, davici, tetanusu, oslovskemu kašlju, otroški paralizi, ošpicam, mumpsu, rdečkam in hepatitisu B. Na Hrvaškem imajo uzakonjeno obvezno cepljenje proti desetim nalezljivim boleznim. Sosednja Avstrija se je odločila za priporočeno cepljenje, zgolj cepljenje proti COVID-19 je bilo v vmesnem obdobju obvezno. V Sloveniji je možno opustiti cepljenje le v primeru alergije na sestavine cepiva, resnega nezaželenega učinka cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, v primeru bolezni ali zdravstvenega stanja, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Na Hrvaškem je seznam bolj obširen ter je možno opustiti cepljenje tudi v primeru akutnih in vročinskih stanj. Kljub vsem koristim, ki jih prinaša samo cepljenje, pa vseeno nobeno cepivo ni stoodstotno varno in učinkovito, zato se vse več držav odloča za sistem objektivne odgovornosti države za škodo, ki nastane zaradi cepljenja, ki ga določa država.
Keywords: Cepljenje, COVID-19, nalezljive bolezni, priporočeno cepljenje, obvezno cepljenje, objektivna odgovornost
Published in DKUM: 18.10.2022; Views: 1220; Downloads: 208
Full text (1,07 MB) |
8. Stališča do cepljenja proti covidu-19 na Hrvaškem : magistrsko deloLorena Brzuhalski, 2022, master's thesis Abstract: Pojav virusa SARS-CoV-2 v drugi polovici leta 2019 je morda največja zdravstvena grožnja v zadnjem času za vse ljudi. V času pandemije največjo težavo za javno zdravje predstavljajo tisti posamezniki, ki oklevajo glede cepiva zaradi neodločnosti, zadržanosti ali zaskrbljenosti glede cepljenja sebe ali svojih bližnjih ter s tem prepričanjem ogrozijo čredno imunost, ki je posredna zaščita ranljivih skupin prebivalstva. Zato je sedaj pomembno, da se pozornost usmeri na sprejemanje cepiva v skupnosti, da bi dosegli imunost celotne populacije.
Magistrsko delo preučuje stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19 na Hrvaškem. Natančneje zaključno delo preučuje razlike med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19, povezanost starosti, stopnje izobrazbe, znanja o covidu-19, prepričanja v teorije zarote o covidu-19 in osebnostnih lastnosti posameznikov s stališči do cepljenja proti covidu-19 in verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 ter napovedno vrednost demografskih, osebnostnih in drugih dejavnikov glede na stališča do cepljenja proti covidu-19 in verjetnost za cepljenje proti covidu-19. Podatke smo zbirali s pomočjo spletne ankete, ki smo jo sestavili s pomočjo spletnega orodja 1ka.
Z namenom ugotavljana razlik med spoloma v stališčih do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli t-test za dva neodvisna vzorca. Za ugotavljanje povezanosti preučevanih spremenljivk smo uporabili Pearsonov in Spearmanov korelacijski koeficient. Z namenom napovedovanja stališč do cepljenja proti covidu-19 in verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 smo izvedli dve ločeni hierarhični multipli regresiji.
Ugotovili smo, da imajo ženske statistično pomembno bolj negativna stališča do cepljenja proti covidu-19 ter poročajo o statistično pomembno manjši verjetnosti za cepljenje proti covidu-19 v primerjavi z moškimi. Ugotovili smo tudi, da se starost negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 in pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19. Za tem smo ugotovili, da se izobrazba pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in znanjem o covidu-19 ter negativno z negativni stališči do cepljenja proti covidu-19 in prepričanji v teorije zarote o covidu-19. Nadalje smo ugotovili, da se znanje o covidu-19 pozitivno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in negativno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Po tem smo ugotovili, da se prepričanje v teorije zarote negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19. Nazadnje smo ugotovili, da se osebnostna lastnost sprejemljivost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno povezuje z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19 ter da se osebnostna lastnost vestnost negativno povezuje z verjetnostjo za cepljenje proti covidu-19 in pozitivno z negativnimi stališči do cepljenja proti covidu-19.
Analize so pokazale, da so starost, izobrazba in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki negativnih stališč do cepljenja proti covidu-19. Po drugi strani smo ugotovili, da so starost, znanje o covidu-19 in prepričanje v teorije zarote o covidu-19 statistično pomembni napovedniki verjetnosti za cepljenje proti covidu-19. Naša raziskava ima zelo uporabno vrednost, saj ponuja izhodiščne točke za oblikovanje intervencij, ki bodo prilagojene določenim skupinam ljudi, ki so se v naši raziskavi izpostavile kot skupine z največjim tveganjem za negativna stališča do cepljenja in manjšo verjetnost za cepljenje proti covidu-19.
Keywords: covid-19, stališča do cepljenja, verjetnost za cepljenje, cepiva
Published in DKUM: 05.08.2022; Views: 856; Downloads: 125
Full text (1,65 MB) |
9. Odpor do cepljenja lahko pojasnimo s teorijo reaktance : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostDalila Memić, 2022, undergraduate thesis Abstract: V Sloveniji smo se v letu 2020 znašli v obdobju, katerega je tik pred začetkom pomladi preplavil nov virus, imenovan covid-19. V tistem času sta pri prebivalcih Slovenije vladala strah ter negotovost, ker se je virus začel hitro širiti, zato smo na državni ravni zaradi pandemije sprejeli več ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Ena izmed najučinkovitejših načinov zaščite je cepljenje, vendar se je v Sloveniji cepilo le okoli 50 % vseh prebivalcev. Razlog slabe precepljenosti bi lahko iskali oziroma razložili s teorijo o psihološki reaktanci.
Psihološko reaktanco občutimo vsi ljudje v vsakodnevnem življenju, izkusimo pa jo že v zgodnjem otroštvu. Enostaven primer za to je, da ko otroku nekaj prepovemo, postane prepovedano zanj še bolj zanimivo in privlačno.
Vsak človek verjame, da ima določene svoboščine. Kadar je katerakoli od teh svoboščin ogrožena, posameznik hitro dobi motivacijo za povrnitev ogrožene svoboščine in preprečitev izgube ostalih. Z nenehnim poročanjem in pozivanjem k cepljenju proti covidu-19 mediji (nezavedno) pritiskajo na posameznike, to pa lahko pri nekaterih prebudi odziv, ki ga poimenujemo psihološka reaktanca, rezultat pa se nato kaže v odporu do cepljenja. Ali se bo posameznik sploh uprl ter kako močno, pa je odvisno od tega, s kakšno pomembnostjo vrednoti ogroženo svoboščino, ter od deleža še drugih svobodnih vedenj, ki so mu preostale. Ker pa se posamezniki med seboj razlikujejo v tem, kako močno je nekdo podvržen reaktančnemu vedenju, so se v preteklosti oblikovale različne metode za merjenje moči psihološke reaktance. Opravljene so bile številne raziskave (s pomočjo lestvic za ugotavljanje in merjenje reaktance), s katerimi so raziskovalci ugotavljali različne značilnosti oseb in skupin ter njihove povezave z močjo reaktančnega odziva. Na koncu smo še preučili odnos do cepljenja v Sloveniji in s primerom študije, izvedene v Nemčiji, raziskovali posledice dveh omejitev cepljenja proti covidu-19.
Keywords: diplomske naloge, psihološka reaktanca, cepljenje, covid-19, svoboščine
Published in DKUM: 22.06.2022; Views: 586; Downloads: 39
Full text (1,30 MB) |
10. Stališča in prepričanja študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripiDoroteja Trdin, 2022, master's thesis Abstract: Uvod: Študenti zdravstvene nege so prihodnost zdravstva; kot bodoči zdravstveni delavci, bi morali z visoko precepljenostjo biti za zgled splošnemu prebivalstvu. Raziskave pa kažejo, da je precepljenost med študenti in med slovenskim prebivalstvom nizka. Namen zaključenega dela je ugotoviti, kako visoka je precepljenost študentov zdravstvene nege proti gripi.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Za pregled stališč in prepričanj študentov zdravstvene nege o cepljenju proti sezonski gripi je bil uporabljen vprašalnik, katerega je izpolnilo 138 študentov zdravstvene nege. Raziskava je potekala v decembru 2020 in v januarju 2021. Podatki so bili statistično analizirani s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: Med študenti zdravstvene nege, ki so sodelovali v raziskavi, se jih je cepilo 35 %. Najpogostejši odgovor pri študentih je bil, da so se cepili zato, da so varovali lastno zdravje, drugi najpogostejši odgovor je bil, da jim je bilo ponujeno brezplačno. Najpogostejši razlog za zavračanje cepiva pa je bil, da anketiranci nikoli niso imeli gripe, drugi najpogostejši odgovor pa je strah pred stranskimi učinki.
Zaključki: Omejitve povečanja precepljenosti študentov zdravstvene nege so strah pred stranskimi učinki ter mnenje študentov, da se ne počutijo ogrožene, da bi zboleli z gripo. Precepljenost bi lahko povečali z ukrepi za povišanje precepljenosti.
Keywords: Gripa, cepljenje študentov zdravstvene nege, stališča, prepričanja
Published in DKUM: 02.02.2022; Views: 1049; Downloads: 174
Full text (1,02 MB) |
