11. Sodelovanje policije in centra za socialno delo pri obravnavi nasilja nad otroki : diplomsko delo visokošolskega študija VarstvoslovjeTomaž Kokol, 2015, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu naloge opredelimo pojem nasilja nad otroki in podrobno opišemo njegove oblike. Predstavimo tudi obe instituciji, katerih področje dela se prepleta pri reševanju nasilja nad otroki. To sta center za socialno delo in policija. Pozornost namenimo predvsem vlogi in nalogam teh dveh organov ter podrobneje predstavimo zakonsko podlago, ki služi delovanju strokovnih delavcem centra za socialno delo ter policistom. V zadnjem delu teoretičnega dela namenimo pozornost sodelovanju med centri za socialno delo in policijo, modernim pristopom policijskega dela, kot je policijsko delo v skupnosti in navedbi nekaj konkretnih primerov reševanja problematike na medinstitucionalnih posvetih navedenih organov.
V empiričnem delu s pomočjo intervjuja in vprašalnika proučujemo ocene službenih odnosov med policisti in strokovnimi delavci centra za socialno delo. Postavljamo vprašanja o zadostno urejeni zakonodaji, kakovosti sodelovanja med institucijama, o težavah, s katerimi se srečujejo strokovni delavci centra za socialno delo in policisti. V nadaljevanju poiščemo odgovore na ta vprašanja ter potrdimo ali zavržemo hipoteze, ki smo jih zastavili v nalogi. Ugotovimo, da je sodelovanje med centri za socialno delo in policijo dobro, da pa v delovnih procesih, kadar sodeluje več organov, vidijo določene možne izboljšave.
Keywords: nasilje, otroci, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.01.2016; Views: 2148; Downloads: 191
 Full text (562,33 KB) |
12. Dejanja otrok, ki imajo znake kaznivega dejanja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloTina Marinčič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Otroci so specifična skupina oseb, ki si zaslužijo posebno obravnavo v kazenskem sistemu, če se pojavijo kot storilci dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Ker gre za posebej ranljiva bitja, moramo biti pozorni, da jim v prvi vrsti zagotovimo varnost in spoštovanje njihovih pravic, šele nato pa jih obravnavamo z vidika storilcev dejanj, ki imajo znake kaznivega dejanja. Najprej smo definirali ključne pojme, ki se pojavljajo v kazenski zakonodaji, torej kaznivo dejanje, storilec in kazenska odgovornost. Prav tako smo preučili pravno razmejitev med otroci, mladostniki in odraslimi. Podrobneje smo si ogledali delo institucije centra za socialno delo in Varuha človekovih pravic, ter kakšna je njuna vloga pri zagotavljanju in varstvu pravic otrok, ki jih narekuje tudi Konvencija o otrokovih pravicah.
Meja kazenske odgovornosti se močno razlikuje tako znotraj Evropske unije, kot tudi drugje po svetu. Nekatere države sploh nimajo pravno določene minimalne starostne meje za kazensko odgovornost, druge pa imajo to postavljeno zelo nizko. Ta je na primer na Škotskem dosežena že z 8. letom, v Angliji z 10. letom, na Irskem pa z 12. letom starosti.
Ugotovili smo, da osebe, mlajše od 14. let po slovenski zakonodaji ne morejo biti kazensko odgovorne in zato posledično ne moremo govoriti o storilcih kaznivih dejanj. V teh primerih centri za socialno delo prevzamejo vlogo ključnega reševanja problema in skladno s pooblastili obravnavajo otroke, ki so storili dejanja, z znaki kaznivega dejanja. Pooblastila, opredeljena v katalogu javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitev, ki jih izvajajo centri za socialno delo, so edina podlaga, ki opredeljuje tovrstno obravnavo otrok.
Keywords: otroci, mladoletniki, kazniva dejanja, kazenska odgovornost, storilci, centri za socialno delo, človekove pravice, otrokove pravice, diplomske naloge
Published in DKUM: 15.10.2015; Views: 2098; Downloads: 343
Full text (355,73 KB) |
13. Policija in izkušnje z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini : magistrsko deloLeonida Kubale, 2015, master's thesis Abstract: V Sloveniji je bil leta 2008 sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini, ki z opredelitvijo nalog organov in organizacij določa njihovo vlogo pri preprečevanju nasilja v družinskem okolju in pred zlorabami, s čemer jih zavezuje k oblikovanju preventivnih programom in dejavnosti.
Žrtve nasilja, ki potrebujejo pomoč, se običajno najprej obrnejo na policijo, center za socialno delo ali nevladne organizacije. Raziskava je pokazala, da za policijo Zakon preprečevanju nasilja v družini ni prinesel veliko sprememb, saj na podlagi pooblastil, ki jih imajo svoje delo še naprej opravljajo tako kot so ga pred tem zakonom. Medtem, ko pa center za socialno delo in varna hiša dobro izvršujeta omenjeni zakon in po sprejetju tega zakona tudi lažje delata.
Nasilje je kaznivo dejanje, ki lahko žrtvam pusti nepopravljive posledice in zanj ni opravičila. Kljub temu, da je danes nasilje družbeni problem in ne sodi več v zasebno sfero, nevladne organizacije opozarjajo, da je delež neprijavljenega nasilja, še posebej, ko gre za nasilje v domačem okolju in partnerskih odnosih, še vedno mnogo višji od uradnih podatkov.
Keywords: nasilje, nasilje v družini, preprečevanje, policija, centri za socialno delo, varne hiše, pravna ureditev, magistrska dela
Published in DKUM: 18.08.2015; Views: 2330; Downloads: 154
Full text (542,26 KB) |
14. |
15. Vloga centrov za socialno delo pri obravnavanju mladoletniške delinkvence : analiza delovanja CSD TrebnjeKatja Avguštinčič, 2015, undergraduate thesis Abstract: Občasno povzročanje prestopništva v mladosti je pri mnogih pogosto in v kasnejših obdobjih življenja ne predstavlja težav. Pri nekaterih pa se prestopništvo začne že v otroštvu in se tudi nadaljuje v odraslost. Zaradi tega dejstva smo mnenja, da se lahko veliko naredi že zgodaj v razvoju in kot pravi znan pregovor je vedno »Bolje preventiva kot kurativa«.
Glede trendov mladoletniškega prestopništva v prihodnosti so strokovnjaki mnenja, da v naslednjih petnajstih letih ne bo velikih sprememb. Skrbi jih temno polje kriminalitete v sodobni tehnologiji (piratstvo, hekerstvo, kraja zaupnih podatkov na internetu, grožnje in norčevanje preko interneta).
Menimo, da je najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na mladoletnikovo delinkventnost vzgoja in z njo povezana družina. Poleg tega so odgovorni tudi vrstniki, šola, mediji in nenazadnje tudi osebnostne značilnosti.
Problem mladoletniškega nasilja je med drugim izpostavljen tudi v Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje od leta 2012 do 2016. Zaradi svoje pomembne vloge so se osredotočili predvsem na vzgojno-izobraževalni sistem.
Podlaga za obravnavo otrok in mladoletnikov je Katalog javnih pooblastil, nalog po zakonu in storitvah, ki jih izvajajo CSD. Sem spada obravnava otrok in mladoletnikov zunaj sodnega postopka, odloženi pregon, obravnava mladoletnika v predkazenskem postopku, v kazenskem postopku in postopku o prekršku. Opredeljeni so vzgojni ukrepi in namestitev mladoletnika v mladoletniški zapor.
Keywords: mladoletniki, delinkvenca, mladoletniško prestopništvo, preprečevanje, centri za socialno delo, vzgojni ukrepi, kazenske sankcije, CSD Trebnje, analiza primera, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.03.2015; Views: 2161; Downloads: 297
Full text (827,14 KB) |
16. Otroci iz enostarševskih družin : magistrsko deloEmanuela Ošlaj, 2014, master's thesis Abstract: V Sloveniji narašča število ločitev, s tem pa se povečuje tudi število otrok, ki živijo samo z enim od staršev. Ti otroci so bili v preteklosti stigmatizirani od okolice, kar pa se je tekom let izboljšalo. Danes okolica ne obsoja otrok iz enostarševskih družin, niti jih takoj ne povezuje s kriminalom in kakršnimikoli duševnimi ali vedenjskimi problemi. Otroci, ki živijo v enostarševski družini, se morajo prilagajati obema staršema, usklajevati morajo šolo, obveznosti v šoli in stike s staršev, pri katerem ne živijo. Če sta starša dovolj zrela, otrok tega sploh ne občuti oziroma se ne zaveda in mu to preide v navado, da hodi za vikende na obisk k drugemu staršu. Ko pa se bivša partnerja ne moreta dogovoriti, kuhata zamero, ali se celo maščujeta eden drugemu preko otroka, pa je to za otroka velik psihični pritisk. Otrok ima rad oba starša in ne razume, zakaj se kregata med sabo. Še huje pa je, ko je otrok posrednik med staršema. Ko se bivša partnerja ne zmoreta dogovoriti sama, jima pri tem pomagata Center za socialno delo in sodišče. Sodišče pomaga pri dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo enemu staršu (v nekaterih primerih tudi obema), z drugim pa se dogovorijo o obsegu in načinu stikov, ki se razlikujejo od otroka do otroka, glede na njegovo starost in obšolske dejavnosti, če obiskuje šolo. Določi pa se tudi preživnina, ki jo plačuje starš, ki izvaja stike. Tudi preživnina se določi različno, glede na potrebe otroka in zmožnost starša, ki jo plačuje.
Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Naloga vključuje tudi anketni vprašalnik, v katerem smo želeli izvedeti, kakšno mnenje imajo ljudje o otrocih iz enostarševskih družin. Večina ljudi je mnenja, da tile otroci prej postanejo samostojni in da zaradi tega, ker so starši ločeni, nimajo problemov z vključevanjem v družbo.
Keywords: družina, enostarševske družine, starši, ločitev, otroci, skrbništvo, preživnine, centri za socialno delo, sodišča, magistrska dela
Published in DKUM: 09.09.2014; Views: 3214; Downloads: 1028
Full text (1,09 MB) |
17. Organizacijski model sodelovanja Centra za socialno delo Žalec in Policijske postaje Žalec : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloLea Potočnik, 2013, undergraduate thesis Abstract: Pri pisanju diplomske naloge smo se poglobili v problematiko sodelovanja policije in Centra za socialno delo (CSD) ob nasilju v družini. Želeli smo ugotoviti, kakšno je dejansko stanje sodelovanja med Policijsko postajo (PP) Žalec in CSD Žalec. Nalogo smo razdelili na teoretični in praktični del.
V teoretičnem delu smo se dotaknili definicije nasilja, oblik in žrtev nasilja, večji poudarek pa smo namenili vlogi policije in Centra za socialno delo ob nasilju v družini. Pri tem smo pojasnili njihovo delovanje, pristojnosti ter zakonsko podlago za njihovo delovanje.
Raziskovalni del pa je bil namenjen raziskavi dejanskega stanja sodelovanja socialnih delavcev CSD Žalec in policistov PP Žalec. Na podlagi dveh opravljenih intervjujev smo pridobili podatke, iz katerih lahko sklepamo, da njihovo sodelovanje v praksi poteka zelo dobro. Sestavili smo tudi nov model sodelovanja za CSD Žalec in PP Žalec, ki bi lahko pripomogel k še boljšemu in kvalitetnejšemu delu.
Zaključek diplomskega dela vsebuje ugotovitve, pridobljene s pomočjo teorije, in napotke za prakso.
Keywords: nasilje, naslije v družini, žrtve, preprečevanje, policija, policijsko delo, centri za socialno delo, sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 05.12.2013; Views: 2579; Downloads: 125
Full text (867,24 KB) |
18. PRAVNI UKREPI ZA VARSTVO PROTI NASILJU V DRUŽINIAnja Kralj, 2013, undergraduate thesis Abstract: Diplomska naloga obravnava nasilje v družini. Natančneje se osredotoči na otroka kot žrtev družinskega nasilja in na pravne ukrepe, ki jih pristojni organi zagotovijo otroku v primeru nasilja.
Nasilje v družini se občuti kot resen družbeni problem, ki se kaže precej transparentno. Porast nasilja je tako mogoče pripisati zlasti večjemu številu prijav nasilnih dejanj pristojnim organom. Nasilje med družinskimi člani, je še posebej težavno, kadar je žrtev nasilja otrok. Otroci kot ranljiva družbena skupina so zato v primeru nasilja upravičeni do posebne zaščite in varstva.
Nasilje v družini bi se moralo v prvi vrsti preprečevati, zlasti s pomočjo nevladnih organizacij, medtem ko bi se, v primeru resnih situacij, vmešale še vladne organizacije s svojimi pravnimi ukrepi.
Otrokom je njihovo varstvo lahko zagotovljeno s pomočjo raznovrstnih pravnih ukrepov, ki jih določa naša pravna zakonodaja. Policija, sodstvo in centri za socialno delo so tako dolžni sodelovati pri problematiki nasilja v družini in ukrepati na podlagi svojih pooblastili in pristojnosti. V vsakem primeru nasilja je nujno potrebna reakcija pristojne institucije, ki nato izvede primeren ukrep, glede na resnost situacije, v kateri se otrok nahaja. Ukrepov, s katerimi institucije ukrepajo v našem pravnem prostoru, je mogoče zabeležiti kar nekaj, vendar je bolj kot njihova številčnost, pomembna njihova uporaba, še posebej v tistem trenutku, ko je to zaradi zaščite otroka, nujno.
Mogoče je zatrditi, da je v naši državi bilo tekom let izrečenih že precej pravnih ukrepov, s katerimi se je zagotovila varnost in zaščita ogroženemu otroku, vendar pa ne moremo z gotovostjo trditi, da se je s številom izrečenih ukrepov znižala tudi stopnja nasilnega vedenja v slovenskih družinah.
Keywords: družina, nasilje v družini, otrok, vzroki za nasilje, preventiva, pravni ukrepi, policija, sodišče, centri za socialno delo.
Published in DKUM: 16.09.2013; Views: 1710; Downloads: 223
Full text (776,98 KB) |
19. Izkušnje z Zakonom o preprečevanju nasilja v družini : magistrsko deloSanja Smrekar, 2013, master's thesis Abstract: Nasilje v družini ni nov fenomen. Pogled v zgodovino, v nekaterih družbah pa ta merila obstajajo še danes, nam pove, da nasilje nad žensko ne samo da ni bilo protizakonito temveč je bilo celo dovoljeno, oziroma je bila moškemu nekakšna dolžnost pretepati žensko, ki ni ravnala po njegovih merilih ali merilih družbe. V zadnjih desetletjih se sicer ta situacija spreminja, toda neenakopravnost med moškim in žensko, neenake možnosti za oba spola ter s tem diskriminacija žensk ostajajo realnost današnjega trenutka, ki pogojuje in omogoča nadaljevanje nasilja nad ženskami.
Nasilje v družini je večplasten, raznovrsten in zelo pogost pojav, s katerim se na takšen ali drugačen način srečujemo vsakodnevno. Ni nekaj novega, vendar se šele zadnje čase o njem več govori in se kot nekaj problematičnega pojavlja v medijih, zato mu posvečamo posebno pozornost. Najpogosteje se dogaja za »štirimi stenami«, žrtve pa o nasilju, ki ga doživljajo, težko spregovorijo.
Zanimiv je podatek, da je v Sloveniji vsaka druga ženska žrtev nasilja v družini. Toleranca do nasilja v naši družbi pa je še vedno zelo velika. Družba ne želi prevzeti odgovornosti za dogajanje med »štirimi stenami«.
Vsak človek ima pravico živeti varno, brez nasilja.
Leta 2008 je bil v Sloveniji sprejet Zakon o preprečevanju nasilja v družini. S sprejemom tega zakona sta nam dani dve jasni sporočili, in sicer da nobena oblika nasilja ni sprejemljiva v slovenskem prostoru, in da si družina kot najpomembnejša celica družbe prva zasluži zakon, ki jo bo obvaroval pred nasiljem za štirimi stenami, za katerega razen trpečih ne ve nihče.
Keywords: nasilje, družina, otroci, ženske, preprečevanje, centri za socialno delo, varne hiše, pravna ureditev, magistrska dela
Published in DKUM: 19.06.2013; Views: 3401; Downloads: 396
Full text (1,48 MB) |
20. Ocene in stališča zaposlenih na centrih za socialno delo do sodelovanja s policisti : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloMateja Kranjec, 2012, undergraduate thesis Abstract: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili sodelovanje centrov za socialno delo s policisti ter osnovne pojme in področja, kjer se njihovo delo prepleta. Najprej smo opisali razvoj in organizacijo policije na splošno ter oblike policijskega dela. Nato smo se osredotočili na centre za socialno delo, kjer smo predstavili njihovo vlogo, namen, razvoj in organizacijo. Nekaj besed smo namenili njihovemu delovanju tako s posameznikom kot s skupino. Vse zajete institucije v diplomski nalogi smo tudi na kratko opisali. V zadnjem, vsebinskem sklopu pa smo poiskali področja, kjer se delo policije in centrov za socialno delo najpogosteje srečuje, ter opisali njihovo vlogo in namen.
V empiričnem delu smo na vzorcu 40 zaposlenih na centrih za socialno delo Murska Sobota, Ljutomer in Lendava s pomočjo anket ugotavljali, kakšne so ocene in stališča zaposlenih na centrih za socialno delo glede sodelovanja s policisti ter vprašanja razdelili na sedem vsebinskih sklopov, navezujočih se na službene odnose, službeno komuniciranje, reševanje službenih problemov, policijsko poznavanje pooblastil CSD, poznavanje pooblastil policistov, izboljšanje sodelovanja ter interpersonalne kompetence.
Naš namen je bil preučevati ocene in stališča zaposlenih na Centru za socialno delo Murska Sobota, Centru za socialno delo Ljutomer ter Centru za socialno delo Lendava do policistov, s katerimi sodelujejo. Naš cilj je bil ugotoviti, kakšne so ocene in stališča socialnih delavcev Centra za socialno delo v Murski Soboti, Centra za socialno delo v Ljutomeru ter Centra za socialno delo Lendava do policistov, s katerimi sodelujejo.
Ugotovili smo, da so delavci centrov za socialno delo Murska Sobota, Lendava in Ljutomer zadovoljni z interpersonalnimi kompetencami policistov (aritmetična sredina 3,71), nekoliko manj s službenimi odnosi (aritmetična sredina 3,66), z reševanjem službenih problemov (aritmetična sredina 3,37) in izboljšanjem sodelovanja (aritmetična sredina 3,29), izboljšali pa bi naj policijsko poznavanje pooblastil delavcev CSD (aritmetična sredina 2,99) in poznavanje pooblastil policistov (aritmetična sredina 3,03). Za službeno komuniciranje s policisti in kriminalisti se delavci centrov za socialno delo poslužujejo predvsem telefona.
Keywords: policija, policjsko delo, policijsko delo v skupnosti, lokalne skupnosti, centri za socialno delo, stališča, socialni delavci, policisti, sodelovanje, diplomske naloge
Published in DKUM: 27.03.2013; Views: 2046; Downloads: 130
Full text (928,69 KB) |
